Luka Slavic - roker iz Lipovec z najboljšo službo v gledališču nasmeji otroke

Dvaindvajsetletni Luka Slavic iz Lipovec, ki je glasbeno pot začel v šestem razredu osnovne šole, od svojih malih nog pa je želel postati igralec, saj je že tedaj bil poln energije in vedno za "akcijo". Biti igralec je zanj najboljša služba in z le to se lahko danes pohvali v gledališču KU-KUC.

Luka Slavic, ki je osnovno šolo obiskoval v Beltincih, se je v glasbenih vodah znašel v šestem razredu, že pred tem pa je večkrat nastopal na odru, in sicer je preizkušal svoje znanje in sposobnosti za klavirjem. Šesti razred je bil zanj odločilen, takrat je namreč dobil svoj prvi band. "S skupino Feeling smo nastopali od veselic, privatnih zabav, po diskotekah in vse do porok. Band je obstajal kar nekaj let, ko pa sem nekako že s težavo zapel kaj od Dražen Zečiča ali Mišo Kovača, pa smo s skupino Feeling končali. Preveč rokera je v meni, da bi nadaljeval s takšno glasbo," v smehu pojasnjuje Luka.

Šolanje je nato nadaljeval na Gimnaziji Murska Sobota, ki pa jo je že po prvem neuspelem letniku zamenjal s Srednjo računalniško šolo v Murski Soboti. "Še danes se sprašujem zakaj, saj sem eden največjih antitalentov na tem področju. Vendar sem šolo vseeno končal," pravi Luka, ki trenutno dela prekvalifikacijo iz Predšolske vzgoje. "Kar se tiče študija zaenkrat še sam bog ne ve. Verjetno istočastno s službo, ko jo bom dobil," v šali o nadaljevanju šolanja pove Luka.

Ima najboljšo službo – je igralec v gledališču KU-KUC, kjer zabava predvsem otroke

Ko Luka že omenja osnovnošolske in srednješolske klopi, se hitro spomni, da je njegova prva želja bila vedno postati igralec. "Verjetno si to želim že od takrat, ko še sploh nisem vedel, kaj igralec dela. Že od majhnega sem redkokdaj bil slabe volje. Vedno poln energije in za "akcijo", tako kot še danes (smeh). Nastopal sem vedno, ko je le to bilo možno; ali na morju pred očetovo kamero ali doma pred ogledalom ali v kulturnem domu za dan žena itd.," malo za šalo malo za res pove Luka, ki pravzaprav ne ve, kaj bi se moralo zgoditi, da se še danes ne bi s tem ukvarjal.

Dvaindvajsetletnik namreč svoje sanje uresničuje v gledališču KU-KUC, kjer je kot igralec aktiven že tri leta. "Sem velik ljubitelj otrok in v njihovi družbi se še nikoli nisem imel slabo. Nasmejati otroke je, vsaj jaz tako mislim, nekaj najlepšega, zato z veseljem grem na vsako predstavo," pravi Luka, za katerega je biti igralec najboljša služba.

"Moja vloga v gledališču je seveda igralec, imam pa še polno drugih nalog, saj je pot do končnega izdelka predstave kar naporna in dolga. Drugače je gledališče KU-KUC, ki obstaja že trinajst let, zelo uspešno gledališče in ima vse avtorske predstave. Največ dela v gledališču imamo decembra, ko je čas za obdarovanje otrok. Lani sem na primer v decembru odigral nekaj več kot 60 predstav," pojasni mlad igralec.

Na odru kot igralec pa tudi kot vokalist skupine Jean Bačić Quartet

V Pomurju pa je Luka zagotovo bolj poznan kot član glasbene skupine Jean Bačić Quartet, katero je pred dvemi leti po dolgotrajnem iskanju članov sestavil sam Jean Bačić. "Član sem seveda že od začetka. Kar se tiče naše zasedbe se od začetka ni nič spremenilo in upam si povedati, da se nikoli ne bo. Ideja je prišla takrat, ko je Bačić v eni noči na treh različnih žurkah naletel na kar nekaj istih pesmi. Odločil se je, da bo naredil nekaj svežega. Starim, ne ravno prevelikim uspešnicam, dodati novo, svežo preobleko," pojasnjuje vokalist skupine Jean Bačić Quartet, hkrati pa skrivnostno napove, da se ustanovitelj banda ukvarja z novim projektom. "Gospod Jean pravi, da je čas, da naredimo nekaj popolnoma svojega. Bomo videli, kaj bo iz tega," se nasmehne Luka, katerega najpomembnejša in edina naloga v bandu je, da na vsak koncert prinese s sabo mikrofon. "Zaenkrat mi gre odlično, saj sem ga doma pozabil samo trikrat."

Pomurska glasbena skupina, ki svojih besedil sicer še ni predstavila javnosti, saj trenutno še izbirajo kateremu besedilu bodo nadeli obleko, ima kar precej nastopov. Enkrat več, drugič manj, bi povedal Luka. "Zaenkrat band zmore brez kakšnega menedžerja, ker pa vemo, da to ne bo trajalo v nedogled, bomo verjetno kakšnega menedžerja morali poiskati. Bi Bačić opravljal to funkcijo, pa je preveč zaposlen," razkriva vokalist skupine Jean Bačić Quartet.

"Kar se tiče vaj, vam bom verjetno moral malo lagati (smeh). Vadimo dvakrat na teden, vaje pa potekajo približno pet ur. Vmes imamo enkrat desetminutno pavzo, da si spijemo kakšen sok, potem pa brž nazaj na delo. Vedno si pred vajami naredimo plan, kaj bomo vse danes naredili in potem preden plana ne izpolnimo ne gremo domov. Verjetno navzven izgledamo kar zabavni, ampak na vajah smo resni, zbrani in ustvarjalni. Šala mala," se smeji Luka, ki je ponosen, da so lahko nastopili na velikem odru na Soboških dnevih.

Tudi v privatnem življenju zabaven, rad se šali, predvsem pa redko slabe volje

Prav vsi, ki ga poznajo, vedo, da se Luka tudi v privatnem življenju rad šali, je zabaven in redko slabe volje. "Še nikoli nisem zaigral, da sem nekaj, kar v bistvu nisem," meni mladenič, ki ga, če že ima slabe trenutke, v boljšo voljo zagotovo spravijo prijatelji, ki jih lahko prešteje na ene prste.

"Za takšne prijatelje sem res hvaležen in ne vem, kaj bi brez njih. V dobro voljo pa me vedno spravijo tudi otroci. V njihovi družbi pozabim vse skrbi in težave. Verjetno zato, ker se takrat sam spremenim v otroka njihovih let. Imajo nekaj v sebi, kar res odlično vpliva name. Poleg tega pa naj ne pozabim še serije Friends. Čeprav sem vse sezone pogledal že najmanj štirikrat, se še nisem naveličal in se še vedno nasmejim vsaki dobri fori (smeh)."

Če Luka že toliko omenja otroke in dobro voljo, za katero so velikokrat "krivi" tudi oni, smo ga povprašali še o puncah. "Ojoj, punce, punce. Ne vem, če bi upal povedati kaj na temo punce (smeh). Ne vem kako jih očaram, jih sploh? V glavnem, v družbi punc se počutim odlično. Zelo hitro ugotovim v kateri moj predalček katera spada (smeh). Moje adute pa še vedno iščem. Če je kaj moj adut, potem je to moja družba. Oni znajo očarati punce, jaz pa sem pač slučajno zraven," v smehu zaključi poglavje o puncah, katerim bi na nastopih, če le ne bi bil tako predan petju na odru, večkrat namenil kakšno pesem.

Poleg odra se Luka preizkuša tudi v reklamah

Poleg glasbenega in igralskega odra, lahko mladeniča iz Lipovec zasledimo tudi v reklamah, v kar ga je vpeljal prijatelj Neno Kozar. "On je tudi ta, ki je v reklamah vedno zraven mene. Na začetku je za eno izmed oddaj sam snemal kratke skeče, ampak, ko je videl, da še obstaja en tak "norc" kot je on, me je povabil k sodelovanju. Čez čas sva dobila tudi ponudbo, da bi posnela eno kratko reklamo, ki pa očitno ni bila tako slaba, saj sva od takrat naprej dobila še veliko takih ponudb," pravi Luka, ki se skupaj z njegovim prijateljem največkrat pojavlja v reklamah za študentske zabave.

Snemanje reklam zanju definitivno ni naporno. "V tem oba zelo uživava in se ob samem snemanju neizmerno zabavava, sva sproščena. Vsebinske ideje pa ponavadi pridejo takrat, ko imamo že časovno stisko," pojasni še Luka.

Prihodnost ga ne navdušuje, raje uživa v sedanjosti

Lukova mama meni, da je zanj eden izmed problemov ta, da nima jasnega pogleda v prihodnost. Sam prizna, da je njegov pogled v prihodnost največ do mesec dni, bo pa v prihodnosti več delal na tem (če verjameš). "Sigurno se želim celo življenje ukvarjati z glasbo. Na kakršenkoli način mi bo že to uspelo. Upam tudi, da bom celo življenje v stiku z otroki ter da bom z mojimi prijatelji ostal prijatelj do mojega zadnjega dne. To je nekako največ, kar lahko povem o moji prihodnosti. Aja, pa še to. Rad bi imel štiri otroke," v smehu napove svojo prihodnost mlad roker, za katerega velja življenjski moto: "Sometimes a man's gotta do, what a man's gotta do."

Glasbenik in igralec, predvsem pa zabavljač po duši, nam razkrije še sanjsko potovanje. "Če bi se dalo, bi šel na potovanje skozi čas. K Jim Morrisonu na enega kratkega (smeh). Drugače pa mislim, da bi bilo moje sanjsko potovanje z majhnim čolnom okrog sveta. Pa, da me ne bi slučajno kakšna nevihta ujela. S sabo bi vzel eno malo kitaro, nekaj za pojest, nekaj, kar si tukaj ne upam povedati in pa Keith Richardsa, da bi mi celo pot govoril o svojih življenjskih dogodkih, jaz pa bi samo poslušal. To bi bilo res odlično potovanje."

PRIPOROČAMO:

 VSI PROFILI NA POMUREC.COM