Koliko ljudi doštudira v ZDA in koliko v Sloveniji?

Pa se je začelo, novo študijsko leto. Prav lepo je bilo videti sprejem brucev v Ljubljani – pravilno, da Univerza poskuša krepiti duh povezanosti, pa čeprav nekatere fakultete še vedno raje uporabljajo svojo grafično podobo namesto predpisane univerzitetne. A to naj bo zgodba za kdaj drugič.

V ZDA gre večina otrok v šolo pri petih ali šestih letih. Prvih 5 razredov je osnovna šola (primary school), po katerih se učenec odloči in vpiše ali v high school (srednjo šolo) ali middle school (po končani middle school se lahko vpišejo učenec v druge vrsto high-school). Učenci, ki končajo high-school se lahko vpišejo na college ali univerzo. Večina učencev se vpisuje na college ali univerzo po končanih 12 razredih izobraževanja pri 17 oziroma 18 letih. Študij na college tipično traja dve leti, dodiplomski program na univerzi 4 leta (bacheloor’s degreee – BS), podiplomski program eno leto (master’s degree – MS), doktorski program (PhD) pa 4 let. Rekel bi, da se sistem bistveno ne razlikuje od slovenskega, če imamo v mislih univerzitetni sistem po bolonjski prenovi.

Statistika pravi, da je 86,68% Američanov starejših od 25 let končalo high school, 55,60% college, 38,54% bacheloor’s degreee, 7,68% master’s degree, 2,94% doktorat znanosti. Bolj zanimiv je podatek o izobrazbi mladih (25-34 let). ZDA imajo okoli 40% populacije mladih z doseženo vsaj univerzitetno izobrazbo, s čimer krepko presegajo dosežek Slovenije z zgolj 30%.

Glede na dejstvo, da se v Sloveniji na univerze vpisuje skoraj 100% populacije (pretiravam, a leta 1993 se je v Sloveniji rodilo 19.913 otrok, leta 2011 pa na visokošolske zavode prvič vpisalo 19.508 študentov), se postavi vprašanje, kam se zgubi veliko več kot polovica populacije, ki se vpiše, a študija očitno ne dokonča! A sploh kdo v Sloveniji pogleda te podatke? A je edini podatek, ki nas zanima stopnja brezposelnosti, ki jo že vrsto let umetno zmanjšujemo tudi tako, da delimo študentske statuse (stopnja brezposelnosti je kljub temu krepko višja kot v ZDA).

Vsi ti vpisani študenti, ki ne dokončajo študija seveda stanejo državo (očitno pa vseeno manj kot brezposelni). Še veliko bolj katastrofalno pa je, da mnogi vpisani jemljejo resurse tistim, ki si dejansko želijo študirati. Pod resurse mislim čisto praktične stvari: če je vpisanih 150 študentov, se potrebuje predavalnico s 150 sedeži, kljub temu da je potem polovica sedežev praznih. In te sedeže je nekdo moral plačati. Pri načrtovanju laboratorijskih vaj je potrebno upoštevali vpisane študente, saj ima vsak pravico priti na vaje. Ko govorimo o kakovosti visokošolskega prostora, se pogosto navaja tudi podatek o razmerju študent-profesor. Ta podatek je pri nas čisto nerealen.

Prav tako podatki postavljajo pod vprašaj splošno dojemanje izobrazbene strukture in dosegljivosti študija v ZDA. Kljub temu, da naj bi bil študij po prepričanju Slovencev v ZDA težje dosegljiv, večji del mlade populacije v ZDA konča šolanje in si pridobi izobrazbo kot pa v Sloveniji. Verjetno bi se moral kdo zamisliti nad tem podatkom!

Viri podatkov: US CensusBureau, OECD Education, Statistični urad Republike Slovenije.

www,casnik.si