Varuhinja človekovih pravic danes poslovala v Gornji Radgoni

Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek-Travnik je danes s sodelavci poslovala v Občini Gornja Radgona. Na njo so se lahko obrnili vsi, ki menijo, da so jim kršene njihove pravice oziroma bi jim lahko Varuh človekovih pravic RS v okviru svojih pristojnosti kakorkoli pomagal. 

Poslovanje zunaj sedeža je oblika delovanja Varuha človekovih pravic RS, namenjena vsem, ki ne morejo priti v Ljubljano. V okviru obiska se je ustavila tudi na Osnovni šoli Gornja Radgona, kjer so ji predstavili otroško vlado in otroški parlament.

Na krajši novinarski konferenci ob 14.00 uri je povedala, da je to njeno prvo poslovanje v Gornji Radgoni in hkrati zadnje v njenem mandatu. V času mandata je vsako leto obiskala mestno občino Murska Sobota in hkrati eno izmed občin Pomurja (Lendava, Ljutomer). Za same obiske na terenu se odločajo na podlagi tega, kateri del še ni bil pokrit.

Težave pobudnikov

Na pogovor njo se je danes, od trinajst prijavljenih, obrnilo dvanajst pobudnikov, s katerimi je skupaj s sodelavci - Ivan Šelih, Nataša Bratuš in Petra Tovornik - opravila pogovore.  Kot vsepovsod, kjer poslujejo, so tudi na tukajšnji radgonski občini preverili če obstaja dvigalo – tega ni, a upa  da bo v bližnji prihodnosti prišlo do realizacije. Podala je tudi zamisel o brezplačni pravni pomoči za občane, čemur so na občini naklonjeni.

Nepodredno izraženih socialnih problemov niso obravnavali, zaradi česar sklepa, da veliko k temu pripomore  bližina Avstrije, kjer si marsikdo iz tega obmejnega mesta služi kruh. Se pa zaradi tega pojavlja več problemov pri uveljavljanju pravic iz zdravstva, saj so zaposleni v tujini tudi zdravstveno zavarovani tam. Pri enem izmed pobudnikov se je izkazalo, da tako pacienti kot sami zdravniki nimajo pravih navodil za izpolnjevanje posameznih obrazcev (recimo obrazca E213). Problem predstavljajo tudi dopisi iz drugih članic EU v tujem jeziku v zvezi s prometnimi prekrški, ki jih ljudje ne razumejo, za kar so za obrazložitev zaprosili tudi dve ministrstvi (Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za pravosodje in javno upravo), odkoder pa so prejeli dva različna odgovora oziroma različni pojasnili.

Nekateri pobudniki se soočajo tudi s težavami zaradi dolgotrajnih postopkov, ki tečejo pred sodišči, tudi po 14 let. En izmed pobudnikov je bil avstrijski državljan, ki je v sodnem postopku pri nas, le-ta je izpostavil tudi težave z najetimi odvetniki oziroma zelo visokimi računi, ki jih ti izstavljajo. Mama z otrokom, za katerega se stiki z drugim staršem na sodišču rešujejo skoraj 3 leta, je izpostavila težavo nerazumevanja sodnika oziroma nepoznavanja projekta Zagovornik - Glas otroka, nad čemer je bila razočarana tudi sama varuhinja človekovih pravic. Nanjo so se s svojimi težavami obrnile tudi osebe, katerih bivši delodajalci se izmikajo izpolnitvi obveznosti (plačilo plače) in osebe, ki se po več kot 30 letih dela zdaj ubadajo z iskanjem nove zaposlitve.