Vratuševe smernice za razvoj Pomurja

V okviru konference PAZU, ki združuje doktorje znanosti iz Pomurja, je potekala okrogla miza z naslovom »Smernice za razvoj Pomurja«, kjer je bil osrednji govornik  dr. Anton Vratuša, ki je pri svoji letih še vedno čilega zdravja in bistrega uma. 

Dr. Anton Vratuša je v začetku izpostavil pomen Pomurske akademije PAZU, kjer imajo pomurski doktorji znanosti, od katerih so nekateri ostali v univerzitetnih središčih,  možnost, da vnesejo nove ideje in razvoj v svoj domači kraj. Sam PAZU pa se je prepričljivo usidral na tem območju kot znanstvena in kulturna sestava, ki lahko področja, ki potrebujejo njena znanja, izkoristi kot dejavnik razvoja v smislu boljšega koriščenja danih možnosti.

V svojem nagovoru pa je izpostavil sledeče smernice, ki bi lahko pripomogle k razvoju Pomurja in hkrati spoštovale izročilo naših prednikov.

Kot prvo področje je predlagal kmetijstvo, saj je bila nekoč »naša pokrajina žitnica Slovenije«. Po njegovem mnenju, služi  kmetijska dejavnost  razvoju ostalih pokrajin. Dandanes otroci  nimajo več pravega družinskega življenja, saj njihovi starši delajo cele dneve v tujini ali doma.

Kot drugo področje je izpostavil  domačo obrt. Po njegovem mnenju ni prav, da se dejavnost, ki je nekoč predstavljala »posamezniku vsaj 1/3 dohodka, jo dandanes obravnavamo le kot turistično atrakcijo«. Zato je po njegovem mnenju, dolžnost naše generacije, da vrne to »nazaj«. Kot primer, da je v rokodelstvu priložnost za zaslužek, je navedel primer iz Indije, kjer neka družina prideluje domače platno in ga tržijo kot domač izdelek. Glede pridobivanja bučnega olja je poudaril, da je sicer »povpraševanje vsako leto večje, vendar je pridelava in prodaja preveč razpršena in s tem nepovezana, kar onemogoča boljši izkoristek, zato je svetoval, da bi se naj ljudje povezali med sabo«.

Kot tretjo smernico je predstavil medgeneracijsko sodelovanje in pri tem izpostavil njihovo atraktivnost za tujce. Sam meni, »da Pomurje slabo izkorišča svoje obmejno področje, saj bi glede na svojo lego lahko postalo stičišče dejavnosti za dolgoročne projekte«. V okviru tega cilja se je po njegovem mnenju potrebno boljše organizirati in pri tem lahko pomembno vlogo igra Pomurska akademija PAZU, poleg drugih organizacij v pomurskem prostoru.

Kdo je dr. Anton Vratuša

Dr. Anton Vratuša se je rodil 21. februarja 1915 na Dolnjih Slavečih v občini Grad na Goričkem. Po nižji gimnaziji v Murski Soboti in višji gimnaziji v Ljubljani, je leta 1941 diplomiral na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani in istega leta doktoriral z disertacijo Levec in Ljubljanski zvon. Leta 1950 je ob delu končal tretjo stopnjo študija iz družbenih ved na Visoki politični šoli v Beogradu. Bil je redni profesor na Visoki politični šoli in na Univerzi v Beogradu ter na Univerzi v Ljubljani. V svoji politični karieri je opravljal pomembne funkcije tako na ravni republike kot tudi federacije. Je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter častni doktor Univerze v Ljubljani in Mariboru.

Leta 1974 je postal častni občan občine Murska Sobota. V samem začetku sta bila jedro njegovega dela slovenski jezik in literarna zgodovina. Po letu 1945 njegova znanstvena, družbenopolitična, pedagoška in publicistična dejavnost zajema zlasti mednarodne odnose, vprašanje narodnih manjšin, človekovih pravic in trajnostnega razvoja ter delo v OZN. Danes je njegovo delovanje v povezavi s Prekmurjem usmerjeno v Krajinski park Goričko, na delovanje Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija in aktivnosti v okviru Pomurske akademsko znanstvene unije. Objavil je preko 350 razprav in člankov, tako v domačih kot tujih znanstvenih in strokovnih časopisih. Eden najpomembnejših Prekmurcev danes živi in ustvarja največ v Ljubljani, je pa zelo navezan tudi na Petanjce, Mursko Soboto ter seveda na gorički predel svoje prekmurske pokrajine.