Žerjav: Referendum bo okrnil črpanje evropskih sredstev

Slovenija bo imela v letu 2013 na voljo 1,1 milijarde evrov evropskih sredstev, a pobuda za referendum o proračunu njihovo črpanje resno ogroža. "Če bo do referenduma prišlo, lahko zelo jasno povem, da Slovenja ne bo počrpala vseh sredstev, ki jih ima na voljo," je danes vnovič opozoril gospodarski minister Radovan Žerjav.

Če bo do referenduma o zakonu o izvrševanju proračuna prišlo, bo lahko financiranje vse državne porabe v letu 2013 potekalo le po dvanajstinah. V primeru evropskih sredstev to pomeni kvečjemu toliko denarja kot letos, ko ima Slovenija iz evropskega proračuna na voljo med 500 in 600 milijonov evrov. "Ne smemo si dovoliti niti enega dneva, ko ne bi črpali," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Žerjav.

Do leta 2015 se nam obeta 4,1 milijarde evropskih sredstev

Črpanje evropskih sredstev v letu 2012 je Žerjav ocenil za uspešno. Od februarja do novembra je bilo podpisanih za 522 milijonov evrov pogodb, znesek povrnjenih sredstev iz Bruslja pa je znašal 432 milijonov evrov. "Kolikor smo dali iz slovenskega proračuna, smo uspeli povrniti in evropskega," je bil zadovoljen.

V obdobju do konca leta 2015 se Sloveniji obeta za skupaj 4,1 milijarde evrov evropskih sredstev. "To je potencial, ki je pomemben za spodbujanje gospodarske aktivnosti," je poudaril Žerjav in dodal, da se velik delež teh sredstev porabi za gradbeništvo, kar je dodaten vzrok, da je črpanje evropskih sredstev absolutno prva prioriteta ne le ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, temveč celotne vlade.

Ob tem pa želijo v prihodnje vsaj polovico razpoložljivih evropskih sredstev namenjati za spodbujanje gospodarstva, podporo malim in srednjim podjetjem, tehnološki razvoj, znanost, inovacije, zaposlovanje mladih, je naštela državna sekretarka Monika Kirbiš-Rojs. Kar bo ostalo, se bo lahko namenilo za ostale prednostne projekte, denimo infrastrukturo, zagotovo pa ne za projekte, ki niso razvojna prioriteta države.

Občine bodo morale sodelovati

Od prijaviteljev bodo tudi zahtevali, da se začnejo medsebojno povezovati. Občine bodo morale sodelovati, projekti pa bodo morali biti večji, torej regijski in imeti večje razvojne učinke, je dejala. Bistveno pa bo, da bodo vsi ti projekti ustvarjali nova delovna mesta.

Ustvarjanju novih delovnih mest na ministrstvu tudi sicer dajejo velik pomen. Kot je povedal Žerjav, so letos razpisali za 327 milijonov evrov nepovratnih finančnih sredstev ter za 100 milijonov evrov povratnih. S tem je bilo ustvarjenih 3600 delovnih mest. V letu 2013 bo nepovratnih sredstev še več, namreč za 476 milijonov evrov, povečanje pa gre predvsem na račun tujih neposrednih investicij, tehnologije in problemskih področij.

Pripravljajo se novi ukrepi za spodbujanje gospodarstva

Prihodnje leto bodo na gospodarskem ministrstvu s polno paro nadaljevali s pripravo novih ukrepov za spodbujanje gospodarstva in ustvarjanje konkurenčnejšega poslovnega okolja. Po treh letošnjih paketih ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki so vključevali predvsem spremembe davčne zakonodaje in administrativne razbremenitve, zdaj pripravljajo spet nov paket ukrepov.

Vanj bodo poskušali v čim večji meri vključiti predloge iz gospodarstva, v prvi vrsti pa bodo namenjeni gradbeništvu. Ta panoga je najbolj problematična, je pojasnil Žerjav in dodal, da obstoječi model gradbeništva ni dajal pravih rezultatov niti v času konjunkture in jih prav tako ne daje v času krize. V četrtem paketu ukrepov bodo poleg tega dodatne administrativne razbremenitve za podjetja.

Glede tujih neposrednih investicij je Žerjav optimist. Letošnji razpis je prinesel 15 projektov s 500 novimi delovnimi mesti, za kar je bilo namenjenih 6,2 milijona evrov. "Ta razpis je bil odličen, dober in pozitiven za gospodarsko vzdušje," je ocenil.

Pomembno vlogo pri privabljanju tujih neposrednih investicij bo odigrala tudi oktobra ustanovljena agencija Spirit, v katero so se združile tri obstoječe inštitucije. Agencija Spirit bo investitorja spremljala vse od začetka in mu vse potrebno nudila v eni točki, tega doslej žal ni bilo, je dejal Žerjav.

Interes s tujine je, toda ...

Interes tujih vlagateljev obstaja in Žerjav ga ocenjuje na približno 50 milijonov evrov in več. "Sem optimist, kar se dogaja v Sloveniji, pa ni neka pozitivna okoliščina, da bi jih bilo še več," je spet spomnil na grožnjo referenduma.

Sistemske banke bi morale po Žerjavovem mnenju ostati v četrtinski lasti države. Glede prodaje ostalega državnega premoženja pa ne vidi problemov. "Strinjal bi se s prodajo Telekoma Slovenije, Petrola, Luke Koper ali Mercatorja strateškemu partnerju, ki bi zagotavljal rast, razvoj in delovna mesta," je dejal.