Radenci: Pobuda za referendum po mnenju ministrstva ni dopustna, civilna iniciativa bo vztrajala

V začetku januarja, natančneje 3. januarja, je skupina občanov Radenec županu Janezu Rihtariču izročila pobudo za vložitev zahteve za razpis občinskega referenduma v zvezi s podražitvami komunalnih storitev v radenski občini. Pobudo je podpisalo 115 volivcev.

Na decembrski seji je namreč občinski svet v Radencih potrdil sklep o višjih cenah komunalnih storitev, s katerim se vodarina za gospodinjstva v občini zvišuje za več kot 200 odstotkov z 0,21 evra na 0,65 evra. Skupina volivcev je z vloženo pobudo zahtevala, da bi občani na referendumu odločali, ali naj se omenjeni sklep uveljavi ali ne. Prav tako so s pobudo izpodbijali na isti seji sprejete spremembe in dopolnitve predinvesticijske zasnove projekta gradnje vodovodnega omrežja krak C, ki po uresničitvi projekta med drugim predvideva enotno ceno za vse občine sistema C pomurskega vodovoda, in sicer 1,27 evra po kubičnem metru, kar bi pomenilo kar 500-odstotno zvišanje glede na trenutni cenik. 

Po vložitvi pobude za referendum je župan Janez Rihtarič povedal, da morajo na občini preveriti, ali je pobuda v skladu z zakonodajo in šele po tem, če se bo pokazalo da je, določiti rok, v katerem morajo pobudniki referenduma zbrati na upravni enoti overjene podpise petih odstotkov volilnih upravičencev (okrog 230 podpisov). 

Odgovor ministrstva 

Z radenske občine so zato na Ministrstvo za pravosodje in javno upravo poslali dopis, v katerem so zaprosili za stališče glede utemeljenosti pobude volivcev za razpis lokalnega referenduma o uveljavitvi sklepov občinskega sveta. Ministrstvo je sklenilo da pobuda ni dopustna, saj se ne nanaša na sprejeti splošni akt občine ali njegov del, pač pa le na zapisnik občinskega sveta.  Občani namreč lahko v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. ZLS poleg navedenega določa še, da se tak referendum opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.

Na upravno sodišče?

Roman Leljak, eden izmed članov skupine, ki je vložila pobudo, pa je povedal da bo civilna iniciativa v roku dopolnila svojo zahtevo in vztrajala na referendumu. Po potrebi pa tudi preizkusila v skladu s statutom občine tudi na upravnem sodišču.

Odgovor iz ministrstva v katerem piše, da se referendumska zahteva glasi na zapisnik občinskega sveta je, po njegovih besedah, v tem delu netočna in mu je bilo na ministrstvu pojasnjeno, da gre za "površnost" oziroma "netaktičnost ". Stališče ministrstva je sicer še naprej negativno, toda v smeri, da ni dopustno izvesti referendum tudi na nivoju občine, če gre za finančne zadeve. Obrazložitev svojega stališča vidijo v zadnjih odločbah Ustavnega sodišča.