Ruben Sipoš - nadarjen računalničar, ki ga je pot zanesla na prestižno univerzo v ZDA

Ruben Sipoš, katerega korenine segajo tudi do Pomurja, je diplomant iz računalništva in matematike, ki študira na podiplomskem programu računalniških znanosti na ugledni univerzi Cornell v ZDA.

Ruben Sipoš je željo po delu na področju računalništva gojil že v zgodnjem otroštvu. Že v osnovni in srednji šoli je dosegel številna najvišja priznanja iz računalništva, fizike in matematike na državni in mednarodni ravni. Po dokončanem študiju računalništva v Ljubljani ga je pot zanesla v Združene države Amerike.

Za računalnike ga je navdušil oče

Rubnovi prvi trdni koraki na poti računalništva so bili verjetno proti začetku osnovne šole, ko je začel obiskovati računalniški krožek. »Najverjetneje je glavni razlog za obisk računalniškega krožka moje posnemanje očeta, ki se je ljubiteljsko ukvarjal z računalniki (dlje nazaj, kot sega moj spomin). Ko pa smo kupili nov računalnik z barvnim zaslonom, pa sem tako bil kralj bližnje okolice,« pove Ruben Šipoš o svojih računalniških začetkih.

O svojih otroških sanjah nam zaupa: »Ne bi rekel, da sem se začel ubadati z računalniki, ker so moje sanje zajemale računalništvo. Tekom mojih predšolskih let sem želel leteti z raketo v vesolje. Ob delu z računalnikom in sodelovanju na računalniških tekmovanjih sem se odločil, da mi verjetno še najbolj ustreza postati programer. Mogoče nezanemarljiv vpliv na to odločitev so imele moje takratne izkušnje s tem, kaj pomeni biti programer – visoke plače (iz mojega takratnega vidika), prijetno delavno okolje in pametni ljudje. No, z leti je tudi tale cilj izgubil blesk in se zato spremenil.«

Vrhunski uspehi na tekmovanjih so mu dajali motivacijo za naprej

Na številna tekmovanja ima Ruben Šipoš zelo prijetne spomine. Dosegel je, kot pravi, kar nekaj lepih rezultatov, vendar mu tekmovanja pomenijo več kot zgolj vidni rezultati: »Udeležba na tekmovanjih je ponavadi pomenila priložnost za srečanje z ostalimi tekmovalci iz raznih koncev Slovenije (ali celo sveta); potovanje (pa četudi zgolj v sosednji kraj); dobro hrano (kdo bi se branil neomejene količine sladoleda?),zabavo (npr. ogled najnovejšega filma v kinu) in mogoče celo nekaj denarja (osnovnošolec + dnevnica = dolgotrajen nasmešek). In nato še zvrhana gora takšnih in drugačnih pripetljajev.«

Zlata državna priznanja, pravi, so bila v neki meri potrditev njegovih sposobnosti samemu sebi. »Kako sicer izmeriš, kje stojiš, potem ko dosežeš zgornjo mejo v redovalnici?« Prav tako pa so dosežki z računalniškega področja, kot pravi Ruben Šipoš, pomembni kasneje npr. pri vpisu na nadaljnji študij – česar se seveda ne zavedaš, ko v osnovni šoli greš na tekmovanje. Nezanemarljiv del motivacije za doseganje uspehov na tekmovanjih so tudi različne nagrade, udeležba na finalu v tujini ali pa celo denarna nagrada. »Vsekakor menim, da so bila tekmovanja velika vzpodbuda zame. Veliko bolj kot za liste papirja (priznanja) in dobiček (majic mi ni nikoli manjkalo, čeprav jih nisem nikoli kupoval) sem hvaležen za izkušnje, ki sem jih pridobil tekom mnogih tekmovanj,« še doda.

Karierne možnosti so v ZDA veliko večje kot v Sloveniji

Ruben Šipoš je diplomiral v Ljubljani iz računalništva in matematike z zelo visokim povprečjem ocen. »Že tekom srednje šole sem sanjaril o študiju v tujini – kakšni carji so ljudje, ki jim to uspe! No, potem stopiš na malo bolj realna tla in vidiš, da sta konkurenca in finančno breme zastrašujoča. Zaradi tega sem misli na študij v tujini enostavno porinil v temen kotiček,« se spominja. Proti koncu dodiplomskega študija se je moral odločiti, kaj in kako naprej. Ob pogovoru z nekaj profesorji je odkril, da nadaljevati študij v ZDA pa mogoče le ni popolnoma nemogoče. Oddal je prijavo ter ... dobil pozitiven odgovor. Gotovo so precej pomembno vlogo igrali dosežki s tekmovanj in zelo dobre ocene tekom študija, kot pove. Ob sprejetju na univerzo je dobil tudi štipendijo, ki krije stroške študija in bivanja, brez katere, pravi, sedaj ne bi bil tukaj.

Zakaj ravno študij v ZDA? »No, vsekakor zveni veliko bolj zanimivo kot ostati doma. Vendar sta glavna razloga drugačna: kvaliteta študija in ljudje. Karierne priložnosti so tukaj veliko boljše, saj je več priložnosti za navezavo stikov z ostalimi vrhunskimi strokovnjaki. Pozna se, da je Slovenija majhna.«

Razlike med študijem v Sloveniji in ZDA so precejšnje

Razlike med študijem v Sloveniji in ZDA vsekakor obstajajo, kot nam pove Šipoš: »Po mojem mnenju nekatere dobre in nekatere slabe. Ker sem podiplomski študent, nimam toliko stika z dodiplomskim študijem. Na dodiplomskem študiju je poudarek na predmetih, medtem ko podiplomski študentje namenijo večino časa raziskovanju (vsaj, kar se tiče računalniške smeri).« Prva najbolj opazna razlika je, izpostavi, šolnina (»Hvala za štipendijo!«). Zaradi tega so, meni, študentje precej bolj resni in delavni. Po drugi strani pa je skoraj prepričan, da sam nikoli ne bi imel univerzitetne izobrazbe, če bi jo moral plačati. Našteje pa še nekaj ostalih zanimivih razlik: zgolj en izpitni rok za vsak predmet (če ne narediš izpita – več sreče prihodnje leto), drugačen akademski koledar (septembra ni počitnic), veliko svobode pri izbiri predmetov.

»Razlike, ki jih čutim na mojem na podiplomskem študiju, so pretežno zaradi ljudi okoli mene. Obdajajo me znani profesorji (da, tudi v Sloveniji jih imamo, vendar ne toliko) in pametni študentje (ko zbereš smetano s celega sveta, ni tako enostavno biti na istem nivoju),« pove.

Ukvarja se s sumarizacijo dokumentov

Šipoš je avtor številnih znanstvenih člankov,  njegovo trenutno raziskovalno delo se pretežno nanaša na avtomatsko sumarizacijo dokumentov in razumevanje recenzij izdelkov. Cilj sumarizacije dokumentov je, da iz večje količine izluščimo bistvo in ga na kratko opišemo (s tem uporabnik ne rabi brati obilice besedila, ampak lahko zgolj preleti povzetek). To lahko na primer storimo tako, da izberemo zgolj nekaj povedi iz izvornega besedila in jih predstavimo kot povzetek, nam razloži.

»Eden izmed mojih člankov opisuje, kako izbrati povedi, da bodo tvorile dober povzetek. V raziskavah na temo recenzij izdelkov poskušam najti način, kako izbrati najboljše recenzije (npr. v spletni trgovini Amazon kupcu ne želimo pokazati slabo napisanih recenzij, ampak mu želimo pomagati narediti čim boljšo odločitev). Eno izmed orodij v ozadju obeh pristopov je strojno učenje. To nam omogoča, da na podlagi znanih primerov lahko sestavimo model in nato z računalnikom avtomatsko prenesemo znanje na nove primere. Na primer, če opazimo, da ljudje ponavadi kupijo določen izdelek po nakupu prejšnjega, lahko tu uporabimo kot nasvet naslednjemu kupcu,« pove.

Sicer, pravi, je tudi v Sloveniji  kar nekaj raziskovalnega dela iz teh področij; pozna nekaj raziskovalcev iz Univerze v Ljubljani in iz IJS, ki počnejo podobne stvari. Vendar meni, da je področje dovolj veliko, da vsakdo najde svojo nišo.

Mladim Pomurcem priporoča  študij v tujini

Ruben Šipoš bi tudi mladim Pomurcem svetoval študij v tujini:  »Vendar zgolj na uglednih univerzah z dobrimi profesorji. V nasprotnem primeru nudijo naše slovenske univerze tudi zelo dobro izobrazbo. Če primerjam moje dodiplomsko znanje z ostalimi študenti tukaj, ne vidim nobenih večjih pomanjkljivosti. Za vrhunski podiplomski študij, raziskovalno delo in zaposlitev pa so priložnosti v tujini precej boljše (če si seveda dovolj dober, da se lahko primerjaš z ostalimi vrhunskimi študenti).«

Sicer namerava doktorski študij zaključiti v roku dveh let. Zaenkrat, pravi, še ne ve natanko, kaj bo počel po študiju: »Oh, vprašanje, ki se ga skoraj vsi bojimo! Ne vem. Priložnosti za zaposlitev (izbira, ljudje, zaslužek) so tukaj izdatno boljše kot v Sloveniji (kjer sta UL in IJS skorajda edini možnosti). Po drugi strani pa mi ameriška kultura in filozofija ne prijata pretirano. Evropska mentaliteta mi je veliko bolj všeč. Tretja opcija bi bila zaposlitev znotraj EU, vendar se zaenkrat še nisem dovolj poglobil, da bi imel bolj jasno predstavo. Sicer pa imam še nekaj časa, da se odločim.«

Je motociklistični navdušenec, ki se rad vrača domov

Sicer je Ruben rano mladost preživel v okolici Ljubljane, nato pa so se preselili v očetovo domačijo na Ptuju. Mati je iz notranjske, po očetovi strani pa korenine segajo v severovzhodno Slovenijo. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru, diplomiral pa v Ljubljani. Slovenijo ponavadi obišče ob božičnih praznikih, da se nekoliko sprosti v domačem okolju in ohranja stike z znanci.

Poleg dela na znanstvenem področju Rubna zanima motociklizem – v prostem času namreč precej časa preživi na motorju z vožnjo po bližnjih in ne tako bližnjih krajih; v zadnjih 3 letih je prevozil več kot 60.000km; branje knjig, animeji in mange pa tudi računalniške igrice, brez katerih, pravi, ne gre.  

PRIPOROČAMO:

 VSI PROFILI NA POMUREC.COM