Katoličani danes obeležujejo cvetno nedeljo

Cvetna nedelja je zadnja nedelja pred največjim katoliškim praznikom velike noči, hkrati pa je uvod v veliki teden, ko se kristjani spominjajo zadnjih dni Jezusovega zemeljskega življenja, zato se pri vseh mašah bere svetopisemski odlomek, trpljenja Jezusa Kristusa – pasijon.

V katoliških cerkvah tako verniki pred mašami v procesiji z butarami zelenja, oljčnimi vejicami ali kot ga imenujemo v naših krajih »presmec«, prinesejo k blagoslovu. Obred cvetne nedelje izvira iz bogoslužnih navad Jeruzalemske Cerkve, katere opisujejo že v 4. stoletju. V Evropo se je razširilo že v 9. stoletju. Sam pomen cvetne nedelje pa je ta, da se verniki spominjajo Jezusovega prihoda na oslu v Jeruzalem, kjer ga je pričakala velika množica ljudi, katera ga je pozdravljali s palmovimi in oljčnimi vejami. Navdušen sprejem je imel zato, ker je obudil Lazarja od mrtvih in so ga mnogi Judje imeli za mesijo, ki bo odrešil Jude rimskega suženjstva in zavladal zemeljskem kraljestvu. Velika množica ljudi se je zbrala v Jeruzalemu tudi zaradi prihajajoče pashe - praznika s katerim se Judje spominjajo rešitve iz štiristoletnega egiptovskega suženjstva.

Tako so tudi verniki iz sv. Petra v Gornji Radgoni obeležili obred cvetne nedelje, vendar zaradi slabega zimskega vremena, brez procesije, ki je bila vsako leto pred cerkvijo. Družina Tončka Kokola iz Melov je tudi letos kot vsa leta prej izdelala večji »presmec«, ki je postavljen v cerkvi, njegova višina meri dobrih 5. metrov. Pred leti so izdelali presmec, ki je bil visok kar 23 metrov, vendar zaradi svoje velikosti ga niso mogli postaviti v cerkvi ampak zunaj ob zvoniku. Nekdaj so mladi fantje med seboj tekmovali kdo bo izdelal večji presmec, zgleda da pa je z časoma splahnela tudi ta tekmovalnost, kot še mnogo kaj drugega.

Tekst in foto: Marjan Slavič