https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

INTERVJU

Štirje kolesarji o poti v Pariz: »Skup bomo držali in ne bomo popuščali«

Beltinci, 26.04.2013 ob 11:19  

Štirje fantje, mladi nadebudni kolesarji, so se po lanskoletni osvojitvi Paga s kolesi odločili za potovanje vse do Pariza. Bojan Kerčmar, Danilo Lebar, Boštjan Koter (vsi trije iz Beltinec) in Simon Gjerkeš iz Nedelice, so vsi rekreativci, a odločeno grejo s kolesi do Pariza.  Mi smo pokukali v njihove priprave ...


Lansko leto je bila kar odmevna vaša pot v Zrče na Pag, ko ste zgolj v dveh dneh prekolesarili pot do Zrč. Zdaj na vaši fb strani spet odmeva letošnji cilj »S kolesi v Pariz«, ki je sredi priprav.  Kako to, da ste se določili za takšen nič kaj skromen podvig?

Danilo: Lani poleti, ko smo osvojili Pag, smo dobili dodatno voljo in pogum. Kar tam na otoku je nekega dne padla ideja, da naslednje leto kolesarimo v Pariz. Vsi smo bili takoj navdušeni, brez omahovanja smo takoj sprejeli idejo.

Kar vsi ste se takoj strinjali? Pa ni noben vsaj malo podvomil – Pariz vseeno ni Pag.

Bojan: V bistvu, če smo čisto odkriti, smo odločitev sprejeli, ko smo še bili prepričani, da je pot do tja nekoliko krajša. Ampak tudi, ko smo kasneje izračunali, da meri 1.500 km, noben ni vlekel več vstran od odločitve. Ko smo se enkrat odločili, da gremo, ni bilo več poti nazaj. Po tem ni bilo več popuščanja (smeh).

Odločno. Kako hitro nameravate prispeti na cilj? In skozi katere države se peljete? Opišite malo svojo pot.

Danilo: Na pot krenemo 27. junija zjutraj iz Beltinec, se peljemo skozi Avstrijo, nato Nemčijo. Na cilj pa nameravamo priti v 8. dneh. Kar se tiče samega terena, točno ne vemo, kaj nas čaka, ampak kakšnih ekstremnih vzponov ne pričakujemo. Vsaj glede tega smo kar dokaj mirni, in tudi velike vročine, kot je bila lani na Pagu, po vsej verjetnosti ne bo. 

Boštjan: Čeprav vsega okrog terena tudi zagotovo ne moremo vedeti. Zagotovo nas bo presenetil kakšen hrib (smeh). Ampak vse to nam daje neke vrste dodaten adrenalin in pričakovanje. Tudi to, da smo si začrtali 8 dni do cilja, je zdaj kar dodaten adrenalin in vznemirjenje.

Osem dni se sliši kar hitro-glede na to, da ste zgolj rekreativci in se noben od vas s športom, kolesarjenjem, ne ukvarja profesionalno.

Bojan: Čas osem dni smo si postavili iz dveh razlogov. Nekaj tekmovalnosti moramo vnesti v naš podvig, brez tega ne gre. Želimo pa tudi čim več časa preživeti v samem Parizu, si ogledati znamenitosti, se odpočiti ter uživati. Torej osem dni imamo v planu kolesariti, tri dni pa preživeti v Parizu. Drugače pa je res, da smo vsi samo rekreativci, dobri prijatelji, ki se poznajo že od nekdaj ter jih druži skupno veselje do tega športa. Noben od nas ni profesionalen športnik, ampak to nam ne preprečuje, da se nebi lotili tega izziva.

Simon: Smo tudi člani Društva za kolesarstvo in umetnost, ki šteje 19 članov, vse pa druži veselje do športa in umetnosti.

In s čim se ukvarjate še poleg kolesarjenja - vsak posameznik?

Danilo: Veseli me delo z računalniki, čeprav je moja stroka elektrotehnika. Drugače pa sem aktiven na več področjih umetnosti. Ukvarjam se s fotografijo, slikarstvom tudi z glasbo ter igram harmoniko in tamburico. Zadnje čase sem predvsem navdušen kolesar in tudi predsednik Društva. Za mano je že ena malo daljša kolesarska pot, v Benetke.

Bojan: Varstvoslovec, predvsem pa sem velik popotnik in avanturist. Z ženo sva že veliko prepotovala, vendar letos v začetku avgusta pričakujeva tudi otroka, zato bo moja pot v Pariz skoraj tik pred tem. Ampak morda pa bo to dodaten zagon. S kolesom sem že bil tudi v Benetkah, tako da imam že nekaj podobnih izkušenj s kolesarjenjem. 

Vas poznamo že iz enega čolnarskega podviga v Beograd.

Bojan: V nekoliko drugačni zasedbi sem se na pot od Bakovec do Beograda podal s čolnom, da. Letos nameravam ponoviti ta podvig.

In Boštjan?

Boštjan: Poleg kolesarstva se ukvarjam še z malim nogometom, vsekakor šport na prvem mestu, zobni tehnik pa po poklicu.

Simon: Tudi jaz sem vsestranski športnik. Ukvarjam pa se z malim in velikim nogometom, zelo se navdušujem tudi nad smučanjem in seveda kolesarstvom, po stroki pa električar.

Vsestransko zasedeni torej. Kako najdete torej sedaj čas za priprave?

Bojan: Nekako se uskladimo. Treniramo štiri krat na teden. Če le utegnemo, kolesarimo vsi skupaj, vendar pa zaradi številnih obveznosti vsakega izmed nas večkrat trenira vsak posameznik še samostojno. Najlepše je res trenirati skupaj, ampak vsak dan se pač ne moremo časovno uskladiti.

Simon: Malenkost nam je pri pripravah tudi vreme zagodlo. Pričakovali smo, da bodo spomladanske temperature prej na voljo za kolesarjenje, potem pa je, kot vemo, marca zapadel celo sneg. Ampak mi se nismo dali in smo se takrat par krat peljali celo po snegu.

Imate kakšen poseben pristop za motivacijo?

Boštjan: Kar se motivacije tiče, smo si izbrali rahlo tekmovalni pristop (smeh). Izdelali smo graf in preprosto merimo, kdo vsak teden največ prevozi v najkrajšem času. Na nek način nas to tudi dodatno vspodbuja, daje zagon že med pripravami, pa še zabavno je. Trenutno vodi naš predsednik (Danilo), videli pa bomo, kako se bo vse to spreminjalo tekom priprav.

Tipično po moško torej. Kako pa je z drugimi pripravami - urejanjem prenočišča, morebitnimi sponzorji, logistično podporo?

Danilo: Priprave zajemajo seveda še več stvari. Uredili smo si že prenočišče v Parizu, da nam ne bo potrebno o tem skrbeti ob samem prihodu na cilj, pa tudi spremstvo imamo urejeno. Zelo nas veseli, da nas bo spremljal Miran Vereš, ki ima sam že izkušnje iz Raam-a (dirke čez Ameriko), ko je bil v spremljevalni ekipi štirikratnega zmagovalca, zdaj pokojnega Jureta Robiča. Ta podpora nam izredno veliko pomeni. Tudi glede prenočišča smo tako lahko breskrbni, saj ima avtodom prostora za šest oseb, s sabo bomo pa imeli še šotore. Na poti se nam bo pridružil še kolega z motorjem, ki bo s svojim dekletom peljal za nami, tako da smo, kar se tiče spremstva, tokrat zelo na dobrem.

Boštjan: Med pripravami se učimo nekaj malega tudi francosko (smeh).

Bojan: Imamo tudi nekaj sponzorjev, brez tega na žalost ne gre, saj je takšen izziv povezan tudi z velikimi stroški. Moramo poudariti, da nas vsepovsod dobro sprejmejo, okolica se pozitivno odziva, vspodbujajo nas in pohvalijo našo odločitev, vendar, kar se tiče donacij, seveda vsi varčujejo. V planu imamo še natisniti majice in drese. Upamo, da nas bo kdo pripravljen podpreti.

Zdaj, ko ste s kolesi lani osvojili že Pag, vam je sigurno nekoliko lažje, oziroma že veste kaj vas približno na takem podvigu čaka. Je kaj takšnega, kakšna posebna izkušnja, morda napaka, ki ste jo na »izletu« do Paga naredili in je zdaj več  zato ne boste ponovili?

Simon: Sigurno nam je sedaj lažje, ker vemo kaj nas približno čaka, česa smo sposobni in kaj moramo drugače ter lahko letos pri tem podvigu drugače pristopimo. Ena takšna stvar je, da ne smemo s prevelikim tempom začeti. Lani smo naredili to napako, pa se seveda ni izkazalo za preveč dobro. Druga izkušnja je z vodo, ko vemo, da se v avtodomu lahko zelo segreje. Ampak letos bomo to rešili tudi s spremstvom motorja, saj nam jo lahko pripelje večkrat naprej do nas, pa še dekle od motorista je medicinska sestra, tako da smo letos res preskrbljeni s vso pomočjo (smeh).

Danilo: Sicer pa nismo imeli lani  kakšnih velikih problemov, zaradi česar se potem tudi čutimo sposobni za to pot do Pariza. Nobenemu ni niti enkrat počila guma, pot do Paga pa je minila tudi brez večjih žuljev in mišičnih bolečin. Minilo je vse brez kakršnih koli poškodb.

Zdi se, da se tudi med sabo zelo dobro razumete.

Danilo: Super se razumemo. Tudi lani na poti do Paga je bilo tako. Skupaj smo držali, se vzpodbujali, če kateremu kaj ni šlo, pa smo si pomagali. Na tako pot niti ne moreš iti, če ne ustreza ekipa, tako da smo prepričani, da bomo tudi do Pariza sodelovali v dobri klimi in skupaj prilezli do cilja.

In kakšni občutki vas navdajajo ob podvigu – 27. junij se zelo hitro približuje.

Vsi soglasno:  Vznemirjenje, adrenalin, pričakovanje, ki je res veliko in narašča (smeh).

To je bil intervju s pogumnimi in drznimi kolesarji iz Prekmurja. Mi bomo vsekakor spremljali njihov izziv – za zdaj njihove priprave, nato 27. 6. zgodaj zjutraj z njimi odrinemo iz Murske Sobote, da jim zaželimo srečno pot, potem pa bomo sproti poročali, kako bo potekalo njihovo kolesarjenje.

Če želite spremljati njihove priprave, ali morebiti kakorkoli pomagati pri njihovem podvigu, jih lahko kontaktirate na njihovi Facebook strani TUKAJ.

 

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.