Štipendije - kakšne bodo in koliko bodo znašale

»Trenutne štipendije so prenizke, saj se povprečno gibljejo od 160 do 220 evrov, medtem ko stroški študentov znašajo tudi do 500 evrov mesečno,« meni Katja Šoba, predsednica ŠOS. Kot še ena izmed mnogih aktualnih reform, se obeta tudi sprememba Zakona o štipendiranju, ki je že v javni obravnavi in bo morda prinesel nekoliko večje štipendije.

Foto: Ciril Jazbec

Več štipendij hkrati, 7-letna doba prejemanja in dodatki

Predlog zakona o štipendiranju prinaša nekaj novosti, med katerimi je najbolj izstopajoča ta, da bo možno prejemati več štipendij hkrati, vendar je ob tem potrebno poudariti, da v kolikor bi seštevek vseh štipendij presegel 400 evrov mesečno, bi se štipendistu državna štipendija sorazmerno znižala oziroma mu mirovala.

Štipendije se bodo podeljevale samo za dodiplomski študij (1. in 2. stopnja), za podiplomskega ne (3. stopnja). Štipendist bo imel na voljo še dodatno leto prejemanja štipendije za ponavljanje letnika iz upravičljivih razlogov ter dodatno leto za podaljšan status, in sicer le enkrat v trajanju enega leta, bodisi po 1. ali po 2. bolonjski stopnji. Študent bo potemtakem lahko državno štipendijo prejemal 7 let.

Dodatek za uspeh za prvi letnik se bo ohranil, vendar se bo izplačal v enkratnem znesku enkrat letno v višini 200 evrov. Ukine se dodatek na dohodek; dodatek na oddaljenost pa bo razdeljen na 5 razredov, in sicer bodo dodatki v mejah med 30 in 130 evrov.

Nova merila za Zoisove štipendiste

Če so si nadarjeni študentje že sedaj vedno znova razbijali glavo s tem, ali jim bo uspelo pridobiti Zoisovo štipendijo ali ne, bi to bila z novim zakonom še težja naloga, saj bodo merila za upravičenost strožja. Vlagatelj bo moral hkrati izpolnjevati več pogojev, in sicer povprečno oceno in izjemni dosežek. Za ohranitev štipendije bo potrebno ohraniti enega izmed pogojev.  Osnovna Zoisova štipendija bo za študente znašala 100 evrov (do sedaj je bil ta znesek 94 evrov).

Foto: Aleš Hostnik

Katja Šoba, predsednica ŠOS, pravi, da se ŠOS s predlaganim predlogom, da bi prosilci morali izpolnjevati oba pogoja, ne strinja, saj bi s tem preostro omejili dostopnost. Trenutni sistem po njihovem mnenju ne spodbuja nadarjenosti: »Prevelika teža se pripisuje višini ocen, s tem pa posledično ne  spodbujamo nadarjenost, ampak pridnost.«

V javni obravnavi do 13. novembra

Spremembe so predvidene tudi na področju kadrovskih štipendij, in sicer jih je predvidenih več vrst. Med drugim se uvaja pojem poskusne dobe – enomesečno delovno prakso, ki študentu in delodajalcu omogoča vzajemno seznanitev in lahko brez kakršnihkoli obveznosti prekineta štipendijsko razmerje. Uvedene bodo tudi štipendije za deficitarnost, ki bodo namenjene dijakom oziroma študentom, ki se bodo izobraževali na deficitarnih programih.

Predlog Zakona o štipendiranju bo v javni obravnavi do 13. novembra, nanj se bo odzval med drugim tudi Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij, kjer nam natančnejših pojasnil v zvezi s tem niso posredovali, in tudi ŠOŠ. Želimo si lahko le, da se bo štipendijski sistem zares premišljeno prenovil, saj predstavlja to enega izmed socialnih temeljev, ki omogoča dijakom in študentom izobraževanje.