Mag. Ivan Zver - direktor, ki poskuša ohraniti vsako kravico in plemsko svinjo

Mag. Ivan Zver funkcijo direktorja Veterinarske postaje Lendava d.o.o. opravlja že trinajst let. Je zagovornik dogovornega načina dela in v zadovoljstvo mu je, če lahko pohvali sodelavce.

Direktor iz Nedelice se je rodil 14.5.1957 v Murski Soboti. Po gimnaziji v Murski Soboti se je vpisal na Veterinarsko fakulteta v Ljubljani, leta 1981 diplomiral kot doktor veterinarske medicine in se leto pozneje zaposlil na Veterinarski postaji Lendava. V letu 1983 je služil takratni domovini kot vojak. Po vrnitvi na prejšnje delovno mesto se je vpisal na podiplomski magistrski študij na Veterinarski fakulteti v Ljubljani in leta 1986 diplomiral kot magister veterinarskih znanosti. Od leta 1986 naprej je bil vodja Oddelka za reprodukcijo in porodništvo domačih živali. Po takratni zakonodaji se je morala omenjena firma, tako kot tudi druge veterinarske firme v Pomurju, združiti v Veterinarski zavod Murska Sobota, leta 2000 pa so se privatizirali v Veterinarsko postajo Lendava d.o.o.. Takrat je bil Ivan Zver izvoljen za direktorja firme in to funkcijo opravlja še danes. 

Kriza se pozna tudi v živinoreji, manjše kmetije opuščajo tako dejavnost

Direktor Zver nam je povedal, da aktualni čas nikakor ni naklonjen razvoju in delovanju manjših podjetij, ki se ukvarjajo s storitveno dejavnostjo pri živalih. S propadanjem kmetij in opuščanjem reje živali, zlasti ekonomskih živali, ni storitev in s tem dohodka. »V zadnjih letih se je število živali tako zmanjšalo, da je morala firma močno zmanjšati tudi število zaposlenih. Danes zaposlujemo dva dr.vet.med. in dva vet. tehnika, po potrebi nam priskočita na pomoč še dva dr.vet.med.«

Finančna in gospodarska kriza se vsekakor pozna v živinoreji. Manjši kmetje ne morejo izpolniti zahtev nove zakonodaje, zato raje opuščajo kmetije. »Živinoreja in veterinarska stroka praktično hodita iz roke v roki in sami se k temu prilagajamo v največji možni meri, saj poskušamo ohraniti vsako kravico ter vsako plemensko svinjo, kajti živila živalskega izvora bodo tudi v bodoče morala biti prisotna na mizi našega potrošnika. Trg je neizprosen za nudenje ponudbe z akcijami in sumljivimi izdelki.«

Različen odnos do hišnih ljubljenčkov ali ekonomskih živali

Trgu se je potrebno nenehno prilagajati. Kupna moč pada, zato se tudi stranke drugače odločajo za naročila storitev, ki jih nudi Veterinarska postaja Lendava. Če pri ekonomskih živalih cena storitve preseže vrednost živali, take storitve zagotovo ne bo oziroma bo redka. Mag. Ivan Zver je dodal, da so mačke in drugi hišni ljubljenčki postali nekakšna socialna kategorija, na katere smo ljudje čustveno navezani. Zato se pri storitvah ekonomski vidik potisne v ozadje, za hišne ljubljenčke pa smo pripravljeni storiti veliko več, da jim omogočimo kar se da lepo življenje. »Zaradi tega je na področju zdravljenja in preventive malih živali v zadnjih letih prišlo do bistvenih premikov naprej. Opremili smo ambulanto s sodobnimi aparaturami za diagnostiko, tako laboratorijsko, ultrazvočno in rentgensko, poslužujemo se sodobnih metod zdravljenja kot tudi preventive in svetovanja. Velik poudarek pa dajemo rednemu strokovnemu izobraževanju, kar smatram za osnovo uspešnega dela.«

Strokovno usposobljena ekipa in dobri odnosi med sodelavci

Veterinarska postaja Lendava d.o.o. je majhna firma z veliko zahtevnostjo v izobrazbeni strukturi. Za delo pri njih je potrebna univerzitetna izobrazba dr.vet.med. in sposobnost strokovno odločati v vsakem trenutku, se spopasti s problemi ne glede na čas in kraj ter nuditi pomoč živalim po svoji vesti in prepričanju »Primum nil nocere«. »Zelo pomembna je podpora tehničnega osebja veterinarja tako na terenu kot v pisarni, in vesel sem, da imamo dva veterinarska tehnika z veliko izkušnjami in znanjem, in da se v vsakem trenutku lahko zanesem na njuno delo. Prepričan sem, da so korektni in dobri odnosi med sodelavci ključ do vestnega in uspešnega dela ter premagovanja vsakodnevnih težav in presenečenj.«

Mag. Zver je mnenja, da majhne firme ne zmorejo prenesti profesionalnega direktorja. Opravlja vsa dela, ki spadajo v delokrog veterinarja. Ne glede na funkcijo opravlja tudi pisarniške posle. Za pisarno nameni vsakodnevne jutranje ure. »Menim, da je pisarna moje nujno zlo, zato sem vedno raje na terenu.« Misli, da v veterinarstvu ne morejo delovati ljudje, ki nimajo občutka do drugega življenja. Vodja v taki firmi more biti povezovalec vseh zaposlenih, pošten do sebe in do sodelavcev, predvsem pa odgovoren in mora motivirati sodelavce tudi v težkih časih.

Z umirjenostjo doseže več kot z ostro besedo

Mag. Ivan Zver je pri svojem delu zagovornik dogovornega načina dela in sprejemanja splošnih odločitev, ki se tičejo funkcioniranja firme. Z lepo besedo in umirjenostjo doseže več kot z usmerjenim napadom na nekoga, čeprav je včasih potrebno povzdigniti glas in uporabiti ostro besedo. »Trudimo se, da s svojim ravnanjem ne bi koga od sodelavcev (saj smo kolegi) namerno ali po krivici prizadeli. V zadovoljstvo mi je, če lahko koga od sodelavcev pohvalim.« 

Nekontrolirano trgovanje z zdravili, hormoni, strupi

Za dobro klimo v podjetju je pomembno, da vsi zaposleni radi prihajajo v službo, da do podjetja čutijo neko lastno pripadnost, da ga sooblikujejo in ustvarijo prijetno okolje. »Vsako delo, ki ga opravimo na terenu ali v ambulanti ima svojo težo, nam nudi izpolnjenost in zadovoljstvo, nam ohranja navdušenost, da smo pripomogli k temu, da je neko živo bitje ozdravelo ali preživelo.«

Glede prihodnosti veterinarstva je bil mag. Ivan Zver vedno optimist, ker je bil prepričan, da brez veterinarske stroke ne more funkcionirati nobena resna država. Tako prepričanje je začelo usihati. Globalizacija je prinesla velike spremembe, finančna kriza je pripomogla k nekontroliranemu trgovanju z zdravili, zlasti z antibiotiki, hormoni in strupi, potrošniki zaradi finančne krize vse bolj posegajo po akcijah, zlasti živilih sumljivega živalskega izvora in ponaredkov.

»Receptov za uspeh je toliko, kolikor je ljudi«

V vsaki firmi bi morali vodilni ljudje imeti posebej oblikovane moralne standarde, ki bi s svojim vzgledom in delovanjem spodbujali sodelavce, da jim sledijo. V prvi vrsti je ta odnos do dela in pripadnosti firmi, iskanje dodatnih možnosti za izboljšanje finančnega stanja in pošteno nagrajevanje vseh za opravljeno delo. »Trudim se biti takšna oseba, ki v sodelavcih vzbuja upanje in vizijo v prihodnost, koliko mi to uspeva pa bo pokazal čas.«  

Kaj pa recept za uspeh? Mag. Ivan nam je povedal, da je receptov za uspeh toliko, kolikor je ljudi. Vsak ima svoj način in vizijo, kako postati uspešen v tem, kar delaš. Uspešen si takrat, če se v življenju nikoli ne predaš in vedno ko pridejo težave poskusiš znova. »Vsak neuspeh je nekako šola, da je potrebno nekaj spremeniti, se prilagoditi ali ubrati kakšno vzporedno pot. Do danes je ta recept deloval in trudim se, da bo tudi v bodoče.«

Življenje je eno samo in največja vrednota, ki izpopolnjuje sogovornikovo življenje je njegova družina, na katero je posebej ponosen, saj mu daje spodbudo, upanje, zadovoljstvo pa tudi kritiko. Prosti čas je pri njem neopredeljivi pojem, saj je veterinarski poklic način življenja, ki ne upošteva delovnega časa in ure. Vmes pa je potrebno urediti še domače zadeve.