Kovačeva domačija v Nedelici vse bolj priljubljena za fotografiranje poročnih parov

Obnovljena Kovačeva domačija ni le mrtev in zaprašen muzej. Mnogim bo obisk te domačije obudil topel spomin na stare čase in mladost, mlajšim pa bo sporočilo o življenju njihovih dedkov in babic. Z njeno obnovo so uspeli združiti etnografski in zgodovinski vpogled v preteklost.

Hiša v tej obliki je bila postavljena leta 1877, kar je označeno na tramu v veliki iži. Ob zadnji prenovi, ki so jo izvajali v letih od 1997 do 2000, pod vodstvom Zavoda za spomeniško varstvo iz Maribora, je bilo ugotovljeno, da zasnove te hiše, sicer manjše, segajo v leta okoli 1650, nam je povedal lastnik Štefan Kovač ml.. »Točnih podatkov o lastništvu pred letom 1877 nimamo, vsekakor pa jo je zgradil moj praded, saj se je v njej rodil že moj ded Franc Kovač, kot tudi moj oče Štefan Kovač.« Sam je v hiši živel od svojega drugega meseca rojstva (rojen je bil na Ptuju) pa do šestega leta. Štefan Kovač ml. je postal lastnik te domačije leta 1995, ko je kot tretjinski lastnik odkupil preostali del od solastnic, njegovih dveh tet.

Štefan Kovač ml. z ženo

Hišo so obnovili in jo kot družinsko izročilo namenili ljubiteljski muzejski dejavnosti

Štefan ml. nam je zaupal, da je zadnja obnova potekala od leta 1997 pa do leta 2000, ko je bilo uradno odprtje Kovačeve domačije. »Obnova se nadaljuje praktično še sedaj, saj smo v letih po letu 2000 urejali tudi okolico, postavili nekaj avtentičnih starih objektov, drvarnico, bajto za stara orodja, čebelnjak, uredili ostanke porušenega mlina ob zapuščenem in izsušenem potoku, očistili okolico ter obnovili vodni motiv z novim ribnikom.«

Zakaj? Če se ne bi lotili obnove, tega objekta danes ne bi bilo več. Že tako in tako je bilo pri prejšnji predelavi hiše v letih 1970, ko je hišo zapustila zadnja stanovalka (njegova mamca, krušna mati njegovega očeta) in je bila hiša pretvorjena v muzej, narejenih kar nekaj napak, ki so pospeševale propadanje (oblečene stene z lesenimi panoji, zabetonirana tla v delih hiše itd.). »Odločitev je sledila po resnem posvetovanju, kako lahko to hišo obnovimo s sorazmerno skromnimi sredstvi ter kakšno vsebino lahko načrtujemo,« je povedal lastnik in dodal: »Ker hiše nismo potrebovali za bivanje, smo se odločili, da jo obnovimo v čim večji prvobitnosti ter da jo, kot družinsko izročilo namenimo ljubiteljski muzejski dejavnosti, ki združuje etnološka in zgodovinska sporočila.«

Kovačeva domačija

Številne prireditve in dogodki čez celo leto

Danes predstavlja celotna Kovačeva domačija za Štefana ml. njegov drugi dom, kjer z ženo, družino in prijatelji preživijo kar nekaj časa na leto, predvsem poleti, kjer je možnost vodenih ogledov domačije preko celega leta, kjer se pripravljajo različne prireditve in dogodki, kot so dnevi odprtih vrat, lüpanje kukurce, razne proslave obletnic in srečevanja društev. Oblikovanje programov na domačiji že od samega začetka poteka v sodelovanju s krajevno in občinsko skupnostjo, še posebej sedaj, ko za koordinacijo društvenih aktivnosti v občini Turnišče skrbi Zavod Koušta. Arhiv dogodkov si lahko ogledate na spletni strani Kovačeve domačije, kjer izstopajo predvsem restavratorske delavnice.

Lüpanje kukurce

Tipična razporeditev prostorov in urejena okolica hiše

Razporeditev prostorov je tipična za panonske cimprane hiše: predsoba ob vhodu, naprej kuhinja, levo velika iža, desno mala iža, naprej ločen vhod v klet. Pred letom 1938 je bilo cimprano in s slamo krito tudi gospodarsko poslopje s hlevi. Okolica hiše je urejena, kjer si je mogoče ogledati tudi že prej omenjene objekte, nam je podrobno opisal Štefan Kovač ml.. »Za lažje vzdrževanje domačije smo leta 2007 ustanovili društo Panis, društvo ljubiteljev starih domačij.«

Velika iža

Vedno večja priljubljenost fotografiranja poročnih parov

»Lokacija je nedvomno izredno atraktivna,« nam je povedal Štefan: »Domačija se nahaja na robu vasi, z lahkim in urejenim dostopom, urejeno okolico in ne nazadnje z resnično avtentičnim objektom “stare cimprače“«. Urejenost celotne domačije ter bližnje soseske je v takšnem obsegu danes v Prekmurju redkost, saj so le na maloštevilnih mestih še ohranjene stare cimprače in pripadajoči objekti. Fotografiranje poročnih parov je že nekaj časa priljubljeno. Začeli so ga pari v vasi, kasneje se je zanimanje povečalo po izročilu parov in seveda fotografov, ki so tu našli primeren ambient.

Med obiskovalci tudi zdomci in njihovi potomci

Obiskovalci so predvsem skupine, ki jih pripeljejo bodisi turistične agencije, društva, šole, pa posamezniki, predvsem kolesarji. »Kar nekaj je tudi zdomcev in njihovih potomcev, povečini iz bližnjih krajev, ki imajo sliko vasi še vedno spravljeno v svojem mladostnem spominu,« ob vsem doda lastnik Kovačeve domačije. Obiskovalci se najavljalo telefonsko ali preko e-pošte. Neposredno so na voljo trije člani njihovega društva, kot vodiči. Na vratih hleva so telefonske številke, ki lahko naključnim obiskovalcem omogočijo stik s skrbnikom ali vodičem.

Več fotografij v spodnji galeriji...