Branko Drvarič poslancem SDS-a: »Naše šolstvo daje kadre, ki niso več uporabni v gospodarstvu«

Poslanska skupina SDS že več let obiskuje slovenske občine. Namen obiskov je iz prve roke izvedeti čim več o izzivih, dosežkih, pa tudi težavah, s katerimi se srečujejo vodstva lokalnih skupnosti, podjetja, javni zavodi, kot tudi občanke in občani. Eden takih obiskov se je zgodil včeraj v prostorih kluba Pac. Iz vrst SDS-a so se ga udeležili mag. Andrej Vizjak, Romana Tomc, mag. Andrej Šircelj, Sonja Ramšak in Franc Breznik. Pomurske gospodarstvenike in člane regionalnih svetov in razvojnih agencij pa so predstavljali dr. Matej Gomboši, Branko Drvarič, Danilo Krapec in Robert Grah. Pogovarjali so se o potencialih pomurske regije in njenih slabostih, o razvojnih programih, o nepremičninskem davku, investicijah, ukinjanju in združevanju občin, skratka o aktualnih temah v našem prostoru.

V uvodu je dr. Matej Gomboši na kratko predstavil projekt Rejdno dobro, Robert Grah s Pomurske gospodarske zbornice je predstavil stanje gospodarstva v Pomurju, Branko Drvarič, predsednik nadzornega sveta regije pa je predstavil nekaj pozitivnih in negativnih pogledov na današnje stanje v Pomurju.

Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice: "Dodana vrednost na zaposlenega v SP in GD je, poleg visoke stopnje brezposelnosti, nekaj kar pri nas ne štima".

V Pomurju po prihodkih prevladuje domači trg, več kot polovico storitev/izdelkov izvoza gre v Nemčijo in Avstrijo. Največ uvoza prihaja iz Madžarske (predvsem zaradi MOL-a, ki k nam uvaža derivate). "Dodana vrednost na zaposlenega v SP in GD je, poleg visoke stopnje brezposelnosti, nekaj kar pri nas ne štima" je ugotavljal Grah. BDP v Pomurju znaša 66% slovenskega povprečja. "Kje smo pa boljši od drugih gospodarstvenikov v Sloveniji? Donosnost sredstev in kapitala. S tistim, kar imamo, znamo veliko narediti. Slaba točka pa je bruto plača zaposlenega in dodana vrednost". Neto dodana vrednost na zaposlenega v Pomurju znaša 28.421 €, slovensko povprečje je 38.006 €, evropsko je med 46 in 65.000 € evri, v Avstriji 92.000 €.

Doseženo neto dodana vrednost na zaposlenega v Pomurju do 20.000 € ima 426 družb/4600 služb (30%). Ta denar gre za plače, za razvoj in investicije pa ne ostane praktično nič. Ta podjetja vsako leto ustvarjajo 13 milijonov evrov izgub. "Tu nam je v pomoč zakon o razvojni pomoči pomurski regiji, ki z novimi investicijami podjetjem omogoči, da postanejo konkurenčnejša".

206 je razvojnih podjetij z več kot 40 tisoč € neto dodane vrednosti na zaposlenega. Ta ustvarijo 26 milijonov evrov dobička in nudijo 2657 zaposlitev. "Tisto, kar pa drži v kondiciji nad površjem je predelovalna dejavnost, ki pade med 20-40 tisoč evrov. To omgoča normalne plače, nekaj pa tudi za investicije in razvoj. Naša želja je priti sem, prej ali slej pa je treba gospodarstvo prestrukturirati in ta delovna mesta nadomestiti z bolj kvalitetnimi delovnimi mesti" je bil odločen Grah.

Naše gospodarstvo pestijo slaba likvidnost in visoka zadolženost podjetij, visoki davki in prispevki, vedno manj dosegljivi in vedno bolj dragi viri financiranja, nizka osebna poraba in plačilna nedisciplina, krčenje investicij v državi. Nujno potreben je pritok svežega kapitala s tujimi investicijami, nujna je dodatna reforma trga dela, neustrezna je delovna pravna zakonodaja - visoki davki in prispevki - predvsem nekonkurenčnost s sosednjo Avstrijo in največjo zunaj trgovinsko partnerico Nemčijo.

Recept za nov zagon gospodarstva niso višji davki. Vsako leto moramo vrniti 500 mio € več kot leto poprej. Za neto minimalno plačo 556,83 € mora delodajalec plačai 1.140 €. "Čez mejo za isti bruto pa lahko dobimo skoraj isti neto in temu mi konkuriramo".

Branko Drvarič, predsednik nadzornega sveta regije: "Imamo ljudi, ki nikoli v prekmurskem okolju ne bodo dobili službe. Lahko odidejo samo kam drugam".

"Pomurje je dobilo dobro cestno povezavo z ostalim svetom. Druga stvar so občine, ki so prinesle veliko napredka. Tretja stvar pa možnost, da naši delavci delajo v Avstriji, kar je razbremenilo naše območje. Dobro da se je zgodil in podprl zakon o Pomurju", Branko Drvarič o pridobitvah Pomurja.

"Naše šolstvo je totalno zanič. Daje kadre, ki niso več uporabni v gospodarstvu. Tega mi ne moremo spremeniti. Mi bi radi, da bi Pomurci dobili osnove, da bi postali dobri mojstri, naredili faks in dobili delo. Imamo ljudi, ki nikoli v prekmurskem okolju ne bodo dobili službe. Lahko odidejo samo kam drugam, dali pa smo jim možnost, da so šli v tako smer šolanja in to je velika hiba. Druga je pa ta, da firme, ki so pokupile prekmursko gospodarstvo (Radenci, turizem), vse več centralizirajo, kar je daleč od nas" je bil oster Drvarič.

Rabimo čisto novo pot v kmetijstvu, ki je razdeljeno na nekaj velikih kmetov in množico, ki na vasi umirajo, s tem pa umira tudi vas. Mali kmetje ne morejo preživeti.

Potencial vidimo v reki Muri. Skupaj z njenim vodnim potencialom in 20 km lahko naredimo marsikaj.

Mag. Andrej Vizjak, SDS: "HE na Muri lahko pomeni tudi veliko v kmetijskem smislu".

"Bojim se, da bodo stotine milijonov evrov, ki jih DEM ustvarjajo iz hidropotenciala, šlo proti jugozahodu namesto severovzhodu. Proti projektu, katerega ne bom omenjal. Jaz ne vidim elektrarne samo kot energetsko priložnost. Lahko pomeni tudi veliko v kmetijskem smislu z dvigom podtalnice, z možnostjo namakanja in preprečevanjem škodnih učinkov, kot jih imajo poplave in neurja" Vizjak o elektrarni na Muri.

Andrej Šircelj, SDS: "Treba je povezati kmetijstvo in turizem, da pride "solata z njive na krožnik gosta"".

"Ali obstajajo kakšni investitorji, ki bi investirali v turizem?" je gostitelje spraševal Šircelj. "Kot sam vem, se Sava Hotels & Resorts dezinvestira, se prodaja, prodaja svoj kapital in turistične zmogljivosti tukaj. Mislim, da se da tukaj še veliko narediti, da se zviša dodana vrednost. Treba je povezati kmetijstvo in turizem, da pride "solata z njive na krožnik gosta"", je dejal Šircelj o možnih rešitvah za pomursko kmetijstvo in turizem.

Romana Tomc, SDS: "Nočemo, da bi se pas okoli vratu gospodarstva še dodatno zategoval".

"Govorili ste, da je treba storiti preboj iz panog z nižjo v panoge z višjo dodano vrednostjo. Vprašanje pa je, katere so to?" se je glasilo vprašanje za gospoda Roberta Graha. "V stranki se glasno zavzemamo za politiko, ki ne bi šla v smeri poviševanja davkov. Tudi, ko smo imeli priložnost voditi gospodarsko politiko in smo bili v vladi, nismo šli v tej smeri. Ši smo v smeri razbremenjevanje gospodarstva. Zavzemamo se za nižje davke, nočemo, da bi se pas okoli vratu gospodarstva še dodatno zategoval, saj verjamemo, da to ni prava pot. Ali ste pri stopnji 0,75% davka na nepremičnine vrgli puško v koruzo?" se je glasilo novo vprašanje za Graha.

Robert Grah: "Če 0,15% tam kjer živimo, zakaj ne 0,15% tudi tam, kjer ustvarjamo, delamo, ima tam nekdo službo?".

"Če mene vprašate je 0,60% obdavčitve za nepremičnine s stališča gospodarstva preveč. Če 0,15% tam kjer živimo, zakaj ne 0,15% tudi tam, kjer ustvarjamo, delamo, ima tam nekdo službo? Še koliko davčenj se tam akumulira. 0,60% je absolutno previsoka stopnja za tam, kjer se nekaj ustvarja. 0,75 je za primarno proizvodnjo občutno preveč", je bil odločen Grah o stopnjah obdavčitve na nepremičnine v novem nepremičninskem zakonu.

Sonja Ramšak: "Občutek imam, da so nekateri, ki so prišli v to okolje (Sava Hotels & Resorts), da izčrpavajo to okolje, ne pa, da v njega vlagajo".

"Strinjam se, da ima Pomurje naravne danosti za razvoj. Občutek imam, da so nekateri, ki so prišli v to okolje (Sava Hotels & Resorts), da izčrpavajo to okolje, ne pa, da v njega vlagajo. Na področju turizma ima Pomurje zelo velik potencial, posebej v sodelovanju z domačini. To okolje je zelo neobremenjeno v primerjavi z ostalo Slovenijo. Imate neobremenjeno zemljo s kontaminiranimi snovmi, naravne danosti za pridelavo zelenjave."

Ramšakova se je dotaknila tudi teme o ukinjanju malih občin in združevanju v večje. "Bila sem v kuzmi in moram povedati, da je na terenu viden izreden napredek. Majhne občine so z malimi sredstvi naredile ogromen napredek. Ukinjanje občin na pamet oz. združevanje je za to okolje stvar, ki se ne bi smela zgoditi. Upam da bodo sami župani, gospodarstvo in lokalno prebivalstvo odločno nastopili proti temu", je Ramšakova odločno nasprotovala ukinjanju in združevanju občin.

Danilo Krapec, direktor RRA Mura: "Nekateri skušamo nevtralizirati veliko medijsko gonjo naravovarstvenikov".

Krapec se je dotaknil dogajanja glede hidroelektrarne na Muri: "Nekateri skušamo nevtralizirati veliko medijsko gonjo naravovarstvenikov. Ko smo tukaj zgradili preveč bioplinarn in kurimo hrano za elektriko, nihče ni bil tako glasen, kot sedaj ko govorimo o HE na Muri. Naša zahteva je, da je to najsodobnejša elektrarna, ki je lahko tudi turistična atrakcija. Koristna pa je lahko tudi za kmetijstvo, namakanje, protipoplavno varnost itn."

"Naša razvojna vizija je hrana. Ne, da bi se vračala žitnica Slovenije, ampak hrana, kot navezava kmetijsko živilsko predelovalne industrije za višjo dodano vrednost. Imeli smo Proconi in so ga kupili Francozi", je Krapec izrazil skrb glede tujega odkupovanja pomurskih podjetij.

Več fotografij v spodnji galeriji...