https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje

POM-TURE

Bolnišnica Franja - odpeljite se po sledeh druge svetovne vojne

26.12.2013  

Tokrat smo v rubriki Pom ture za vas obiskali bolnišnico Franjo. Tudi vi se odpravite na potep po Sloveniji in obiščite nekoč skrito bolnišnico, ki je spomenik državnega pomena, posvečen mednarodnemu odporu proti fašizmu in nacizmu.


 

Rubrika POM-TURE je na Pomurec.com na sporedu vsak drugi četrtek, v njej pa predstavljamo popotniške utrinke in zgodbe iz celega sveta.

 

»Vsemu sem se čudila, iznajdljivosti in spretnosti partizanov, ki so v takem okolju postavili bolnišnico, pa divjemu, globokemu koritu, ki so ga tisočletja ustvarjale naravne sile. Če sem hotela videti krpo neba, sem morala nagniti glavo močno nazaj. Visoko zgoraj sem videla venec dreves, ki so obrobljala prepad, potem pa mi je pogled vrtoglavo zdrsnil po skalah prav do vode na dnu. Tu je bilo za nekaj rjuh ravnega sveta ... Divji hudournik se je razdelil v nekaj prijetnih potočkov, ki so šumeli med kamenjem, se pred zadnjo brvjo znova združili, in hrumeli v globino. Tu bo poslej tvoj dom,tu boš delala, je nekam slovesno rekel doktor Volčjak.« (dr. Franja Bojc Bidovec)

 

V njej so se zdravili ranjenci in težki bolniki                  

V soteski Pasice pri Cerknem se skriva bolnica Franja, rekonstruiran spomenik humanosti in posvečena mednarodnemu odporu proti fašizmu in nacizmu. Je kulturni spomenik državnega pomena in je vpisana na poskusni seznam svetovne kulturne dediščine pri UNESCU. Zaradi povodnje, ki jo je prizadela 18. septembra 2007, je bila skoraj popolnoma uničena. Bolnica je že kar nekaj časa obnovljena, na prvi pogled je tako kot je bilo ob koncu druge svetovne vojne, saj so imeli srečo, da je obstajala vsa potrebna dokumentacija, s pomočjo katere so barake po neurju lahko obnovili. Pred nesrečo so bili v barakah nameščeni originalni predmeti, ampak na žalost je bila večina teh v povodnji izgubljenih ali poškodovanih.

Poimenovali so jo po partizanski zdravnici Franji Bojc Bidovec, ki jo je največ časa vodila

Bolnišnica Franja je delovala od jeseni 1943, najprej je bila samo ena baraka, potem pa so jo sproti dograjevali do konca druge svetovne vojne. Ob potoku Čerinščica je bilo 14 lesenih barak in pomožnih objektov. Prostor za gradnjo skrite bolnišnice v bližnji soteski je predlagal Janez Peternej, ki je tudi v svojem domu nudil zatočišče ranjenim partizanom. Prvi upravnik bolnišnice je bil Viktor Volčjak, ki je tudi vodil gradnjo prve bolnišnične barake.

V njej se je zdravilo 578 težkih ranjencev, v zunanjih oddelkih pa okrog 300 lažjih

Med ranjenci so bili Slovenci, Italijani, Poljaki, Francozi, dva Avstrijca, dva Američana in pripadniki iz nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze. Prve ranjence so pripeljali decembra 1943, pot je potekala skozi težko dostopno sotesko Pasice. Da ne bi ranjenci izdali lokacije bolnišnice, je transport ranjencev potekal ponoči, poleg tega pa so jim tudi zavezali oči. Bolnišnica je imela lastno oboroženo obrambo, v strmih stenah boste opazili naravne bunkerje, del obrambnega sistema pa je bilo tudi minsko polje. Čeprav je bila soteska dvakrat napadena, bolnice niso odkrili.

Že od leta 1946 je odprta za obiskovalce

Ogledate si lahko barako za ranjence, izolirnico, operacijsko sobo, barako za rentgen, barako za osebje, sobo za zdravnike, invalidski dom, kuhinjo, kopalnico, pralnico in električno centralo. Objekti so označene s številkami in podrobnimi opisi. Tudi sama pot do bolnice je čudovita, obdajajo nas strme stene, tolmuni, brzice in slapovi potoka Čerinščnica. Te skrite partizanske bolnišnice so bile slovenska posebnost, v drugih odporniških gibanjih po Evropi tega ne boste videli.  Sam obisk je vreden ogleda, saj spominja na plemenito tovariško oz. medsebojno pomoč, saj so življenja reševali v okoliščinah, ki so v današnjem času skoraj nepredstavljive.

Več fotografij v spodnji galeriji ...

    Fotogalerija

    Komentarji

    !Za komentiranje se morate prijaviti

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.