Pomurski poslanci: Vlada migrantom nudi dve možnosti, izselitev ali vrnitev na Zavod za zaposlovanje

Jasmina Opec, Jožef Horvat, Branko Ficko, Branko Smodiš in Franc Jurša so za naš portal izrazili svoje mnenje o noveli zakona o dohodnini,  s katero je Državni zbor s 1. januarjem ukinil posebno davčno olajšavo za čezmejne delavce, kar pomeni, da so po novem tisti, ki se dnevno vozijo na delo v tujino, obdavčeni tako v državi, v kateri delajo, kot tudi v Sloveniji. To naj bi najbolj prizadelo delavce z nižjimi osebnimi dohodki, saj bo po novem doplačilo dohodnine znašalo od 1500 pa vse do 5000 evrov. Zaradi tega je v začetku leta v Apačah potekal protestni shod, ki se ga je udeležilo več kot 2500 ljudi.

Jasmina Opec: Migranti finančno kaznovani, ker so si poiskali delo, namesto da bi prejemali socialno pomoč
Opecova pravi, da Ustavno sodišče v svoji odredbi ni govorilo o privilegiranem položaju migrantov, temveč o neenaki davčni obravnavi rezidentov, kar pomeni, da se ni ukvarjalo s problemom, temveč z ustreznostjo dosedanje začasne rešitve preko davčne olajšave. Vendar pri tem ni upoštevana razlika v režimih obdavčitve dohodka v sosednjih državah v primerjavi z slovensko obdavčitvijo. Meni, da se dodatni slovenski davek namreč zajeda neposredno v dohodek tisočih delavcev, ki so si ob slabih pogojih na trgu dela v Sloveniji in pomanjkanju delovnih mest v domovini svoj zaslužek poiskali v sosednjih državah, najpogosteje v Avstriji. Na ta način so rešili svoj eksistenčni problem in obenem razbremenili slovensko socialno blagajno, zato Opecova meni, da se jih na nek način finančno kaznuje za njihovo iznajdljivost in pripravljenost, da poskrbijo za svoje preživetje in dostojno življenje svojih družin ter se na delo odpravijo čez mejo, medtem ko bi se lahko brezvoljno predali brezdelju in se zanašali na socialne prejemke iz naslova nadomestil za brezposelnost.

Zaradi slabe gospodarske situacije število migrantov še narašča
Predpisi Evropske unije jasno določajo, da morajo biti vsi državljani Evropske unije na enotnem trgu obravnavani enako ter da ne sme biti pravica delavcev do prostega gibanja ovirana, pravi Opecova. Meni tudi, da ljudje niso sami krivi, da je stanje v njihovi državi takšno, da ne nudi delovnih mest in da morajo s trebuhom za kruhom v tujino ter na tak način preživeti svoje družine. Prepričana je, da bo zaradi slabe gospodarske situacije število takšnih migrantov še naraščalo. Takšni delavci, ki se vračajo v domače okolje, državi niso v škodo, temveč jo razbremenjujejo finančnih obveznosti s področja socialnih transferjev in hkrati ustvarjajo dodatno domačo potrošnjo iz naslova svojega zaslužka v tujini. Meni, da Vlada RS na ta na način tem delavcem nudi dve možnosti, in sicer selitev iz države ali vrnitev na Zavod za zaposlovanje. Boji se, da bodo zaradi tega delavci migranti ubrali obe rešitvi, in sicer da se bodo raje izselili, saj njihova država do njih ni razumljiva, ali pa da se bodo raje vrnili na Zavod za zaposlovanje RS. Prepričana je, da si Slovenija ne more privoščiti še dodatnega izseljevanja, predvsem mlade in srednje generacije Slovencev, ki hodijo na delo v sosednje države, saj bi to poleg demografske katastrofe posledično pomenilo tudi katastrofo za prihodnjo vzdržnost številnih sistemov javnih blagajn.

Opecova pravi, da obstaja več možnosti, ki bi zagotovile enakost na trgu dela in hkrati ne bi posegali v ustavni red Republike Slovenije
Predlaga neposredni dogovor z Republiko Avstrijo v meddržavni pogodbi, država lahko pomaga tudi s posebno socialno politiko na območjih z nadpovprečno brezposelnostjo, s čimer bi izničila negativni vpliv višje obdavčitve. Možnost je tudi, da bi z zakonom obdavčili zgolj del dohodka migrantov v tujini in ne celoto. Skratka Opecova vidi več rešitev, ki pa jih mora pripraviti izvrševalec oblasti, torej Vlada RS. Meni, da zgolj odpraviti dosedanjo rešitev, ki je bila začasna, ni dovolj, poiskati je treba takšno, ki bo hkrati ustrezala zakonodaji EU, kot ustavnemu redu Republike Slovenije, za to pa bo treba pokazati nekaj več volje.

Jožef Horvat: »Bojim se, da se bodo ljudje izseljevali, saj Avstrija na široko odpira vrata«
Horvat podpira CI Apače že od samega začetka, saj se je z okrog 700 člani srečal že v mandatu 2004-2008 v športni dvorani v Apačah. Takrat je bil prisoten tudi generalni direktor DURS-a, g. Ivan Simič. »Z gospodom Dušanom Cvetkom, ki vodi CI Apače, sva se že velikokrat sestala v Državnem zboru, v Apačah in pri nas doma. Izjemno ga cenim, enako tudi njegovo prizadevno delo za delavce migrante iz Pomurja in ostalih regij Slovenije«, pravi Horvat.
Vse odločbe Ustavnega sodišča spoštuje, vendar je zadovoljen da je Evropska komisija začela obravnavati davčno diskriminacijo mobilnih državljanov EU, zato je 22. januarja 2014 na seji Odbora za zadeve EU, ki mu predseduje, grškemu veleposlaniku ob priliki predstavitve prioritet gršega predsedovanja Svetu EU, predstavil problem slovenskih delavcev - migrantov, prav tako pa so o tej problematiki razpravljali 27. januarja 2014 v Atenah na srečanju predsednikov Odborov za zadeve EU iz vseh držav članic EU.

Branko Ficko: Pričakuje pozitivno rešitev za dnevne migrante
Podpira Civilno iniciativo Apače glede davčne olajšave, vendar pa meni, da moramo spoštovati tudi odločbo Ustavnega sodišča zaradi neenakopravnosti. Pravi, da ta izhaja iz višje ravni plač v A in s tem višjega vstopa v slovensko letno dohodninsko lestvico in da je Ustavno sodišče nakazalo možnost drugačnega položaja,če se izkaže razumna in stvarna razlaga. Meni,da se zaradi dodatnih ovir na tujem trgu, kot so stroški bivanja, malica, prevoz na delo itd., lahko opredelijo nedavčni cilji. To se potem lahko upošteva pri osnovi za dohodnino, predvsem pri najnižji kategoriji, kjer je v A obdavčitev nižja. Pravi, da po informaciji ministrstva za finance delajo na tem primeru in da bi naj do marca bil dan predlog, pričakuje pa ugodno rešitev za dnevne migrante. Kar se tiče posledic glede povečanja nezaposlenih, če migrantom ne bi bilo ugodeno, pa ne komentira, saj pričakuje pozitivno rešitev.

Branko Smodiš: »Niso bile izkoriščene vse možnosti o ureditvi tega vprašanja«
Smodiš pravi, da so Poslanski skupini SD predstavniki Civilne iniciative Apače predstavili omenjeno problematiko. Poudarja, da je bila rešitev – posebno olajšava za delovne migrante – uvedena leta 2010 pod Pahorjevo vlado. Tako so v zvezi s položajem rezidentov Republike Slovenije, ki delajo v drugih državah, Socialni demokrati tekom sprejema novele Zakona o dohodnini konec lanskega leta, ki je v tem delu sledila ustavnemu sodišču, izrazili vrsto pomislekov. Prav v luči vse večjega števila delovnih migrantov so bili Socialni demokrati ves čas zagovorniki posebne davčne olajšave, s katero so poskušali uravnotežiti njihov dohodninski položaj in z njo priznati tem ljudem pravice, ki izhajajo iz razlik v dohodninski obravnavi. Pravi, da ni prepričan, da so bile v predhodnih postopkih izkoriščene vse možnosti in vsi razmisleki o smiselni ureditvi tega vprašanja, zato so socialni demokrati že v preteklosti opozarjali, da bi Slovenija in Avstrija to vprašanje uredili na ustrezni bilateralni ravni z ustreznim meddržavnim sporazumom.

Franc Jurša: »Odločitev Ustavnega sodišča je potrebno spoštovati. Kakšne posledice pa bo le-ta imela, pa je v tem trenutku težko napovedati«