10 čudovitih dejstev o lisicah

Kljub temu, da so lisice ene najbolj prepoznavnih živali na planetu, so v resnici dokaj skrivnostne. Vaš najbližji gozd je verjetno prebivališče mnogih od njih. Mogoče celo vemo, kaj pravi lisjak. Poleg tega, kaj pa zares vemo o teh ljubkih premetenih bitjih? Po branju spodnjega seznama kar veliko.

10. Lisica z devetimi repi

V mnogih kulturah lisica simbolizira zvitost in modrost. Orientalske kulture, predvsem Japonci in Korejci, jih zelo cenijo, pravijo celo, da je mogoče s pomočjo legend o njih doseči razsvetljenje. Legendarno bitje lisica z devetimi repi je mistično bitje z magično močjo, s pomočjo katere se lahko po svoji volji spremeni v človeka. Na žalost pa so te lisice z devetimi repi slaba novica za ljudi. Zaradi prekletstva, ki visi nad njimi, morajo jesti človeška jetra, da preživijo. Vendar pa se lisice z devetimi repi nikakor nočejo sprijazniti s svojo usodo, zato jo poskušajo aktivno spremeniti: na prelomu vsakega tisočletja se med njimi rodi posebna  tisočletna lisica. Če devetorepim lisicam uspe doseči določeno starost in se žrtvujejo, vendar pa morejo biti še device, so rešene prekletstva. Na žalost je do zdaj vsak poskus spodletel, saj se tisočletne lisice vedno zaljubijo v ljudi. Vendar kot vsi dobri miti ima tudi ta mit več različic. Nekateri pravijo, da so lisice duhovni svetovalci, ki vladajo času, drugi jih spet imajo za nevarne živali, ki jedo ljudi, verjamejo pa tudi, če eno ujameš in jo poješ, postaneš imun na čarovništvo.

9. Lisice kot domače živali

Lisice so ljubke, pametne in igrive, zato jih ljudje posvajajo. Čeprav je You Tube poln videoposnetkov o ukročenih lisicah kot domačih živali, ki so navajene na prisotnost ljudi, je dejansko udomačenih lisic zelo malo. Leta 1950 so sovjetski genetiki začeli z eksperimentom vzreje lisic in na koncu jim je uspelo vzrediti popolnoma ukročeno lisico. Njihov Inštitut za citologijo in genetiko v Sibiriji je edini kraj na svetu, kjer lahko dobite udomačeno lisico. Stanejo okoli 8000 ameriških dolarjev in so precej drugačne od domačega psa, vendar se jih da naučiti trikov in ukazov. Preden bi si jo kljub visoki ceni mogoče privoščili, morate vedeti, da imajo lisice zelo močan nagon po kopanju in bodo kopale v vaša tla in preproge po hiši, če ji ne boste zagotovili zunanjega prostora. Bodite pripravljeni na poškodbe vašega pohištva. Baje ima lisičji urin podoben vonj kot skunk.

8. Lastnosti lisic

Čeprav spadajo v vrsto psov, so lisice dejansko bolj podobne mačkam. Njihovi mladiči na primer ponoči zelo dobro vidijo. Večina lisic tudi odlično pleza po drevesih in strehah, kjer prežijo na ptiče in veverice. Nekatere celo spijo v drevesih. Na sprehodih so zelo elegantne in okretne, podobno kot mačke. Če pogledamo še drobnejše detajle, opazimo še bolj čudne podobnosti: imajo zelo občutljive brke, ki jim pomagajo vzpostavljati ravnotežje. Siva lisica je vrsta, ki je najbolj podobna mačkam. Znane so po tem, da neverjetno hitro plezajo po drevesih in se včasih začasno naselijo v zapuščenih gnezdih orlov, ki jih uporabijo kot varen brlog. To mojstrsko plezanje jim pride prav, ko na njihovo območje pride rdeča lisica in jim drevesa predstavljajo priročen kraj za počitek pred velikim zoprnim bratom.

7. Lisičji mladiči

Leglo mladih lisic je nekaj najbolj ljubkega, vendar njihova življenja v naravi niso samo zabava in igre. Rodijo se slepi in spregledajo šele po dveh tednih, tako da so lahek plen, če jih mati ne more braniti. Po enem mesecu začnejo jesti hrano, ki jo mati prej prežveči za njih. Po približno sedmih mesecih pa mladiči zapustijo brlog in s starši odidejo novim dogodivščinam naproti. To traja tako dolgo, dokler se ne začne naslednje parjenje.

6. Lov na lisice

Nemogoče je, ko govorimo o lovu na lisice, da ne bi omenili britanskega lova. Za brutalno tradicijo velja, da so lisice lovili lovski psi in jezdeci na konjih, kar pa so mnogi obsojali. Zgodovina lova na lisice sega v 15.stoletje, ko je bil tak lov šport za moške. Hugo Meynell je v 19.stoletju ta šport razvil v zabavo za višji razred in kot simbol starega britanskega imperija.  Vendar zaradi omenjenega športa poteka danes burna razprava med aktivisti za pravice živali in tradicionalisti. Čeprav je bila praksa lova na lisice s psi v zadnjih devetih letih prepovedana, je David Cameron javno podprl omilitev prepovedi. Njegov predlog ni zajemal oživitev lova na lisice v vsem svojem sijaju, ampak samo, da kmetje lahko uporabijo več kot dva psa za lov v določenih situacijah. Vendar mnogi to vidijo kot motečo nevarnost, da se bo uraden lov na lisice prikradel nazaj.

5. Prijaznost lisic

Lisice so zelo radovedne živali. Včasih se zgodi, da se spoprijateljijo z drugimi živalmi, ki bi običajno pomenile njihovega sovražnika. Na primer psi (v manjši meri tudi mačke) imajo sovražen odnos do lisic. Vendar to ne ustavi posamezne lisice, da se občasno ne približa mački ali psu in se igra z njima in se tako spoprijatelji z njima. Nedavne raziskave so pokazale, da se je ena izmed najstarejših vrst lisic dejansko spoprijateljila s človekom. Na 16500 let starem pokopališču na severu Jordanije so v grobu našli ob ostankih moškega trupla njegovo spremljevalko lisico. Omenjeni grob je 4000 let starejši od do zdaj znanega najstarejšega pokopa človek-pes in zgleda, da so se ljudje igrali z lisicami že pred udomačitvijo zdajšnjega psa.

4. Žoge in lisice

Popolno kroglo je težko najti v naravi, zato včasih igrive lisice opazijo žogo, ki jo ljudje uporabljamo pri športu. Rezultat je lahko frustrirajoč in smešen hkrati. Na švicarskem igrišču so pred kratkim opazili lisico, ki je veselo kradla žogice, ne glede na to, ali je bila žogica še v igri ali ne. V drugem primeru je francoski balinar ugotovil, da njegove žogice izginjajo ena za drugo in na koncu ugotovil, da jih mlada lisica krade ponoči. Lisici so bile žogice tako zanimive, da je popolnoma zignorirala bližnji kokošnjak s kokošmi. Včasih celo ljudje, ki se  aktivno igrajo z žogami, ne prestrašijo lisic. Spodaj si lahko ogledate video, na katerem lisica teče na nogometno igrišče in veselo zalezuje žoge, s katerimi ljudje trenirajo.

 

3. Navade lisic pri prehranjevanju

Lisice, zlasti rdeča lisica, so vsejedi in občasno cenijo glodalca ali ptico v svoji prehrani. Specializirani so za majhne plene in imajo relativno veliko tehnik lova na različne živali. Žuželke predstavljajo velik del njihove prehrane, saj jih enostavno ujamejo, ko naletijo na njih. Pri večjih plenih, kot so na primer zajci, uporabijo zalezovanje: lisica se vleže plosko na tla in se tiho priplazi do plena in hitro skoči na njega. Če je plen zalezovanja ptič, ga ponavadi ujame v zraku. Najbolj znana tehnika lova je verjetno lov na miške: lisica se premika počasi in tiho in pozorno posluša, dokler ne zazna zvok miši. Nato skoči v zrak in pristane na nesrečni žrtvi. Lisice so tako dobre v tem svojem manevriranju, da lahko najdejo in ujamejo svoj plen, tudi če se giblje meter pod snegom.

2. Lisičje krzno

Kot veliko drugih živali s krznom so tudi lisice ogrožene zaradi ljudi, ki jih želijo spremeniti v svoje plašče. Tudi danes je lisičje krzno dragoceno, zato jih ljudje lovijo v različnih predelih sveta. Nekateri so jih celo poskušali privabiti s piščalkami, ki imitirajo zvoke glodalcev. Zgodovinski interes lova na lisice je razumljiv v nekaterih mrzlih deželah, kot je na primer Sibirija, kjer so ljudje morali storiti, kar so lahko, da so lahko preživeli. Ampak ameriški lov na lisice pa je težje razumljiv. Prvi lovci niso lovili lisic samo zaradi njihovega dragocenega krzna, ampak zaradi same težke narave lova: razen, če se je lisica ujela v past, se je predvsem rdeča lisica zlahka izognila svojim lovcem predvsem zaradi svoje gibčnosti, eksplozivne hitrosti in hitrega drnca in tako je lov lahko trajal celo noč. Kot rezultat so lovci postali čisto obsedeni z živaljo in tako so začeli gojiti hitrejše pse, da bi jim pomagali pri lovu.

1. Lisice in folklora

Zaradi svoje neodkrite narave so lisice igrale pomembno vlogo v folklori veliko območij. Njihove mitološke vloge najdemo v islandski folklori pa tudi v ameriški na primer Zajček Fox. Čeprav so bile ponavadi predstavljene kot prevaranti, so v srednjem veku v ljudskih pripovedkah nadomestile mačke kot čarovničine zaupnice. Nekatere kulture so jim pripisovale božanske moči. Grški pripovedovalec Aesop je v svojih basnih pogosto uporabljal lisico, vendar kor simbol nekaterih lastnosti. V svoji zgodbi Lisica in grozdje je na primer uporabil lisico kot okrajšavo za ponos, prevaro in individualnost-torej lastnosti, ki jih v popularni kulturi še vedno pripisujemo tem živalim.

 

 Vir: listverse