Simon Štiblar iz Satahovcev - poseben fant z veliko sreče, ki jo vidi v malenkostih

Simon Štiblar iz Satahovcev bo septembra star 15 let in obiskuje OŠ IV. v Murski Soboti. Na prvi pogled povsem običajen fant, zadržan in malce sramežljiv, pa vendar izstopa. Njegova mama Zdenka pravi, da si je za pogovor z njim treba vzeti čas, veliko ga je treba spraševati, ponavljati vprašanja, saj mu govorno izražanje še dela težave. Odigrali smo par partij enke in pogovor je le stekel.

Najprej se je pohvalil, da se je pred kratkim vrnil iz letovanja v Baški, za katerega ga je spodbudila učiteljica Lili. In že želi pokazati, kaj vse je prinesel domov, a ga opomnimo, da je treba vse to najprej ustno opisati. Starše je zaradi njegove posebnosti zelo skrbelo, kako se bo znašel, vendar se je imel zelo lepo in se že veseli, če bo lahko šel tudi naslednje leto. Na svoj način mi je predstavil, kaj vse so počeli, da so šli zvečer na sprehod, na sladoled, v diskoteko… Ker sta starša oba brezposelna, sta nekaj prispevali babici.

Nadaljujeva s tem, kaj najraje počne. Zelo rad sodeluje v nagradnih igrah preko facebooka in ima pri tem zelo veliko sreče. S prijatelji si pošiljajo povezave in sodelujejo v igrah vsak dan. Simonova posebnost pa je v tem, da skoraj vedno kaj dobi. Zato njegova mama pravi, da je poseben fant, rojen pod srečno zvezdico. Za razliko od nekaterih Simon v teh malenkostih zelo uživa in jih je zelo vesel. Tako je prejel že zelo veliko različnih majic, pa copate, kozarce, skodelice, čaje, kar 2 nogometni žogi, karte, nahrbtnik, očala itd. Poštar ga osreči skoraj vsak dan, tudi ko je bil v Baški. Po vrnitvi ga je že čakala peresnica za šolo, ki si jo je zelo želel. Pa še en hobi ima Simon, to je opazovanje vremena. Preko interneta redno spremlja vreme, učiteljici ki veliko potuje pa redno sporoča kakšno vreme jo čaka.

Povprašam ga še katerega darila je bil najbolj vesel, pa takoj odgovori kot vsi otroci, da paketa z  veliko otroške hrane. Največ pa ima raznih majčk. Teh se je nabralo kot pove in pokaže mama za kar dva kupa v omari in jih ima po besedah mame dovolj za kar dve leti. Nekateri otroci tovrstnih majčk sploh ne marajo, Simon pa jih je zelo vesel in jih redno nosi. Poleg tega pa je zanje zelo zahvalen in se jih vseh po vrsti razveseli. Za razliko od nekaterih drugih uživa v malenkostih, ki jih drugi niti ne vzamejo. Po vsaki nagradi ga mama z nagrado fotografira, nato pa pošljeta zahvalo. Z nagradami rad osreči bližnje. Na spletu je zasledil, da je neka gospa, ki izdeluje torbice le-to podarila za rojstni dan prijateljici. Prijazno jo je vprašal še za torbico za njegovo mamo, ki je imela staro. Gospa je bila tako presenečena, da jih je mami poslala kar tri. Sama si je eno obdržala, ostale pa podarila naprej. Vsaka podarjena malenkost družini, kjer sta oba starša brezposelna veliko pomeni. S tem so preskrbljeni z oblačili, tudi šolsko torbo in peresnico je prejel, zato jim tega ne bo treba kupiti. 

Veliko nagrad je prejel tudi za svoj princesko, kot ljubkovalno kliče svojo eno leto staro nečakinjo Mio, ki mu pomeni vse na svetu. Žal mu je le, da je ne more obiskati vsak dan, ker je doma na drugem koncu Prekmurja. Tudi zanjo igra nagradne igre in jo občasno preseneti s kakšnim oblačilom, igračo ali le sponkami za lase. 

Na vprašanje, kaj ima v šoli najraje najprej sicer odgovori, da že komaj čaka šolo in da ima rad vse predmete. Ko ga povprašam še nekajkrat, pove da ima rad glasbo, da rad igra na bobne in druge inštrumente ter rad poje. Njegova mama pa pojasni, da se zelo težko odloči, da le sprašuje, noče ali se ne ve odločiti, zato ga je treba vprašati večkrat.

Se pa dobro znajde za računalnikom. Pri socialnih stikih z drugimi mu je v velik pomoč facebook. Velika prijatelja sta postala z Nastjo Klevže, s katero imata tudi svoj skupni facebook profil Srečna Zvezdica in sta se že tudi srečala v živo. Našla sta se namreč preko izmenjave lepih misli. In to nadaljujeta skupno na Srečni zvezdici, delita dobre misli in nasvete. Ko je nekoč dobil vstopnice za ogled filma v Mariboru, jih je brez premišljevanja podaril Nastji, ki ima prav tako mlajša nečakinjo in nečaka. Hitro sta se našla in si pomagata: on ji opiše željo, kaj bi rad povedal, ona pa mu to spremeni v lepo misel. Tako deluje Srečna zvezdica. Prijateljev svoje starosti v vasi nima, rad pa pomaga sosedom, pove mama. Bolni sosedi pomaga pri opravilih okrog hiše, na vrtu, drugi sosedi pomaga pri krmljenju živali. Vendar morajo biti učakani, saj Simon veliko sprašuje in potrebuje za to čas.

Zelo rad ima živali, še posebej svojo muco Belko. Zelo vesel je bil izleta na Koreniko v Šalovce. Želel se je udeležiti tudi poletnih taborov a mu tega starši niso mogli privoščiti. Zato so se mu pa toliko bolj zasvetile oči pri pripovedovanju o izletu.

Pogovarjali smo se, ko je pozvonil poštar. Oče je skočil na dvorišče, Simon pa je poskočil od pričakovanja, morda ga tudi danes čaka kaj lepega, kakšna malenkost, ki bo njemu ali njegovim bližnjim polepšala življenje. Čas druženja z njim se izteka. Simon je res poseben fant. Kakor je na začetku bil malce sramežljiv, zadržan, počasen, sedaj po par igrah enke me že sam kaj vpraša in se veseli. A je kot pravi njegova mama poln pričakovanj, zaradi svoje velike čustvenosti še toliko bolj. Takšni otroci in ljudje nas vedno znova opominjajo, da ni pomemben čas in količina informacij, pomembno je da se človeku posvetiš in da ne pričakuješ veliko. Simona si lahko vzamemo za vzgled: srečo išče v malenkostih, dan mu lahko polepša navadna dišeča smrečica za v avto. Pa tudi, kaj vse se da narediti, čeprav nisi vešč nekih določenih stvari, se vedno lahko najde pot do cilja.