https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

LOKALNO

FOTO: Stotine književnih del o genocidu nad Romi naj bodo spomin, da se ne bi več ponovil

Murska Sobota, 07.11.2014 ob 7:00  

Zveza Romov Slovenije in Inštitut za romološke študije, izobraževanje in kulturo sta v četrtek (dan po svetovnem dnevu romskega jezika) organizirala simpozij s pomenljivim naslovom Svetovni dan romskega jezika – Učinek genocida nad Romi v drugi svetovni vojni s poudarkom na ustvarjanju literarnih del romskih in ne-romskih avtorjev. Udeleženci so razpravljali o romskem jeziku, genocidu nad Romi in romski književnosti povezani s to tematiko. Ob koncu simpozija so si ogledali še priložnostno razstavo na temo genocida nad Romi v Evropskem muzeju romske kulture in zgodovine.


Romščina ponekod manjšinski jezik, drugje celo uradni jezik

V četrtek je v Murski republiki hotela Zvezda v Murski Soboti potekal ob svetovnem dnevu romskega jezika (tega obeležujemo dan prej, 5. novembra) simpozij o učinkih genocida nad Romi v drugi svetovni vojni in s tem povezanim literarnim ustvarjanjem romskih in ne-romskih avtorjev. V preteklosti so številni Romi zaradi političnih in zgodovinskih razlogov svoj jezik že skoraj pozabili. V Evropi živi danes okrog 20 milijonov Romov. Ponekod je  romski jezik priznan kot manjšinski ali celo uradni jezik. Romščina ima priznan status manjšinskega jezika v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji, na Švedskem in na Madžarskem. V Makedoniji in na Kosovu pa ima romščina status uradnega jezika.

Romska književnost se razvija

Kot je povedal Jožek Horvat – Muc je romska književnost postala zgodovinsko dejstvo v 20. stoletju. Ogrodje romske književnosti danes so teme povezane s težavami romske zgodovine in družbene eksistence, vprašanjem identitete in genocida. Na simpoziju so govorili in predstavili učinek genocida nad Romi v drugi svetovni vojni s poudarkom na ustvarjanju literarnih del romskih in ne-romskih avtorjev. Teh po besedah prof. dr. Dragoljuba Ackovića v Evropi ni malo, kot npr. Philomena Franz iz Nemčije, Elena Lackova iz Slovaške, Bronislawa Wajs Papusza iz Poljske, Celija Stojka iz Avstrije, Otto Rosenberg iz Nemčije, Walter Stanojski iz Nemčije, Franz Rosenbach iz Nemčije, Christian Bernadek iz Tarasconsura/Ariege, Menjahert Lakatos iz Madžarske, Mateo Maksimov iz Španije, Mirko Peršen iz Hrvaške, Ljubo Jandrič iz Bosne in Hercegovine, Dušan Ćulum iz Srbije, Ćamil Sijarić iz Bosne in Hercegovine, Đorđe Miliša iz Hrvaške, Radovan Ždrale iz Srbije, Dušan Savić iz Bosne in Hercegovine, Dušica Milanović Marika iz Srbije, Đorđe Radišić iz Hrvaške, Miloš Kordić iz Hrvaške, Avdo Mujkić iz Puračiće, Alija Krasnići iz Kosova, Bajram Haliti iz Srbije, Rinaldo Diricchardi Muzga iz Slovenije, Jožek Horvat Muc iz Slovenije, Dragoljub Acković iz Srbije, Rajko Đurič iz Srbije ter številni drugi. Po besedah Ackoviča njihov cilj ni sovraštvo in jeza nad genocidom ampak le da se tega ne pozabi in ne ponovi, torej le spomin. Za genocid nad Romi se uporablja beseda porrajmos.

Knjig o romskem jeziku je za naše razmere pri nas veliko

Jožek Horvat Muc je poudaril, da je po osamosvojitvi Slovenije bilo izdanih 90 različnih knjig povezanih z romskim jezikom. Romani Union jih je izdal kar 14. Kar 21 knjig govori o romskem jeziku, kar je za slovenske razmere po besedah Horvata veliko. S svetovnim dnevom romskega jezika želijo opozoriti na nujno potrebno standardizacijo romskega jezika ter večji poudarek na razvijanju in ohranjanju romskega jezika. V zadnjem času se pojavljajo tudi literarne študije o romski književnosti. Veljko Kajtazi, ki je od leta 2011 predstavnik hrvaškega parlamenta, je predstavil kratko zgodovino romskega jezika in se zavzema, da bi romščina postala priznana kot manjšinski jezik tudi na Hrvaškem. Zbrane je pozval k priznanju romskega jezika tudi pri nas.  

Po zaključku je sledi ogled razstave o genocidu nad Romi (porrajmos) v Evropskem muzeju romske kulture in zgodovine, ki se nahaja v prostorih hotela Zvezda v Murski Soboti. 

Več fotografij v spodnji galeriji...

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      07.11.2014 ob 14:54 romano gost

      Pavri pa cigani

      0 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      07.11.2014 ob 15:46 jojo gost

      boli me za njihoh ciganski gezik

      6 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      07.11.2014 ob 20:01 gejzekp gost

      nad njimi se tak cejli život nekaj godij in jih preganja a boukše kak njim nejde nikomer

      2 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        07.11.2014 ob 20:18 room gost

        mogoče se pa zgodi ka do celo začali dekati , soboški plivanoš včasih pijta v cerkvi če što vervle v čudeže ???

        1 1 Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.