Činč: Najbolj mučno mi je bilo, ko sem na terasi Big Brotherja slišal navijače iz Stožic

Jože Činč, eden izmed najbolj prepoznavnih Slovencev ta hip, zagotovo pa najbolj oblegan Prekmurec, je v intervjuju za Pomurec.com med drugim spregovoril o sporočilnosti Big Brotherja Slavnih, spolni vzdržnosti, nogometnem postu v hiši, pa tudi o tem, kako bi banalni spor glede sira sam izkoristil v marketinške namene.

Minuli dnevi, ki so za vami, so verjetno zmešali vaš dnevni ritem. Ste po vrnitvi v Prekmurje našli kaj pristnega spokojnega miru?

Da, nekaj ur pristnega spokojnega miru sem imel. Kako si to lepo povedal – pristni spokojni mir. (smeh)

Dve noči sem spal malo več kot štiri ure. Sicer pa sem bil malokrat v Murski Soboti in v bistvu niti nisem pričakoval miru, pa tudi take splošne evforije ne. Tako da se lepo počutim, ko grem med ljudi in sploh mi ni žal, da sem prišel v Prekmurje. Sicer imam veliko obveznosti, ampak mi je lepo pri srcu, ko vidim, da me ljudje dobro sprejemajo.

Koliko ur povprečno spite te dni?

Današnja noč je bila v bistvu prva oz. druga, ko sem spal malo več kot štiri ure, sicer pa ne spim skoraj nič.

Vam številni intervjuji v teh časih gredo na živce? Sploh ker novinarji postavljajo/postavljamo podobna vprašanja …

Ne gredo mi na živce, ampak me izčrpavajo. Medijem sem vam že mislil sestaviti odgovore, vam jih sprintati ter vsem predati iste, ker vsi sprašujete podobno. (smeh)

V vlogo zmagovalca Big Brotherja Slavnih se sam težko postavim. Pa vendarle, ste vi ponosni na zmago v šovu, ki je v očeh kritikov vreden zgražanja?

Poglej, to sem poskusil in to je zame ena super izkušnja. Če me vprašaš, ali bi šel nazaj, dam odgovor, da ne bi šel takoj nazaj. Če pa bom še bolj izčrpan, kot sedaj, mislim, da bom naslednji vikend šel nazaj in prespal v hiši Big Brother, da se malce naspim. (smeh)

Da se ljudje zgražajo ter imajo taka in drugačna mnenja o teh šovih, je pa čisto normalna zadeva. Ampak sam se ne obremenjujem s tem, ker je nerealno pričakovati, da bodo na to vsi gledali z istimi očmi. Je pa zanimivo, da se ogromno ljudi zgraža in pravi, da gre za poneumljanje ljudi, a opažam, da je ravno med temi ljudmi precej takih, ki vedo za vsako potankost, ki se je zgodila v hiši Big Brother. Se pravi, da se tudi sami dajo na nek način poneumljati.

Kaj človeka premami, da se pomeša med tekmovalce, ki so povečini kvazi zvezdniki in imajo takšne ali drugačne osebnostne peripetije, da ne rečem disfunkcije?

Že na začetku sem rekel, da v tem Big Brotherju Slavnih ni bilo slavnih. V bistvu smo bili na nek način samo prepoznavni. Nekaj ljudi sem poznal že od prej, nekaj sem jih spoznal v hiši. V končni fazi lahko povem, da sem šel notri zaradi štosa. Tisti, ki me poznajo, vedo, da sem rekel, da ko bom v hiši pokadil svoje, da bom šel ven. Računal sem, da bo to nekje od dva do tri tedne.

Hotel sem tudi sam sebe testirati, a bolj ko je stvar šla proti koncu, bolj sem videl, da lahko na nek način vztrajam noter. In če misliš, da me je premamil denar – ni me premamil. Zdaj ko sem ga zaslužil, v končni fazi lahko pošteno povem, da si ga privoščim.

Omenjate štos in šov. Skorajda nič od tega gledalci niso videli. Zgolj eno veliko dolgočasje …

V bistvu je tako, da ne moreš biti zraven pri vseh pogovorih in konfliktih. Niti nisem človek, ki bi v vsako stvar vtaknil nos. Pravijo, da je bilo res dolgočasno, ampak zadeva je imela rekordno gledanost, kar pomeni, da imajo ljudje na nek način radi tudi dolgočasje. Ponavljam sledeče – noter je tudi nam bil dolgčas. In ta dolgčas je bolj kot karkoli drugega vse ubijal.

Kakšno lekcijo je Big Brother Slavnih torej prinesel Slovencem?

Kje pobiraš ta učena vprašanja? Jaz sem retorično poškodovan za take odgovore. (smeh)

Kakšno lekcijo je prinesel? Ne vem, mogoče je bila to ena izmed najbolj gledanih telenovel v zadnjem času. Še to – zame je bila ena super lekcija. Težko je biti strasten kadilec. (smeh)

Kadilsko krizo ste vseeno premagali. Kako pa je bilo 10 tednov zdržati brez spolne omame?

Z lahkoto sem zdržal kar se tiče spolnosti. Večji del nas ima partnerje v zunanjem svetu, ampak tudi če dekleta ne bi imel, so noter kamere in to bi bilo neke vrste svingerstvo. Takih zadev pa na splošno nimam rad.

Kako tekmovalec na emocionalnem področju pod vplivom kamer doživlja dogajanje v hiši, kjer vladata navidezno prijateljstvo in en skupni cilj – zmaga in denar? Dogaja se v bistvu to, čemur smo priča v realnem svetu …

V bistvu si v zadnjem stavku postavil moj odgovor. V končni fazi je to zelo žalostno. Sam nisem bil vzgojen v tem duhu kar se tiče materializma. Na žalost se, pa če si to priznamo ali ne, pehamo za denarjem. Vse se vrti okrog tega prekletega denarja. Tudi fraza, da je zdravje največ, dandanes že izgublja pomen.

Svet je materialističen. Nihče naj mi ne reče, da živi od morale in vzpodbudnih besed. V končni fazi vsi delamo zaradi denarja.

Toda vseeno, emocije v hiši pod lupo kamer so, kar se te navidezne resničnosti tiče, verjetno drugačne kot v zunanjem svetu.

Poglej, da ti povem čisto banalni odgovor. Mogoče z njim ne boš zadovoljen. Ne obsojam nikogar, ki je premožen, če si je svoje bogastvo prislužili na pošten način. Če pa je nekdo bogastvo pridobil na sporen način in je šel preko trupel, gotovo nima mirnega spanca. Če sva že pri tem, mislim, da lahko Činč kot zmagovalec Big Brotherja Slavnih povsem mirno spi.

Ste med banalnimi kreganji v hiši kdaj pomislili, kaj delate med vsemi temi ljudmi, ki v tovrstnih konfliktih izkazujejo določeno osebnostno plitkost ...

Nisem pomislil, kaj delam med temi ljudmi, ampak mi je to bilo na nek način smešno. Bil sem tudi med starejšimi, in ko sem videl zaradi kakšnih stvari se v hiši nekateri kregajo, je bilo včasih bolj zoprno kot smešno. Če se nekdo krega, da doma solato trga drugače kot nekdo drug, si človek misli svoje. Res mi je bilo smešno in tega sem se raje izogibal. Pa ne zaradi tega, ker ne bi imel jajc povedati tistega, kar si mislim, ampak zame je pire pač pire. In če se že toliko govori o tem famoznem siru – super, sam bi na Sandrinem mestu šel do Mariborskih mlekarn in to dobro iztržil. Ta konflikt bi izkoristil kot marketinško priložnost.

Pa ste vi v hiši »pojedli sir« - torej se nalezli teh banalno nasladnih kreganj?

Jedel sem marsikaj, od sira, sardin do makaronov. (smeh) Na splošno se nerad kregam. O meni v javnosti pogosto velja mnenje, da sem prepirljiv in konflikten človek. Verjamem, da je Činča marsikdo v taki obliki v Big Brotherju Slavnih tudi pričakoval. Toda teh konfliktov v hiši se nisem nalezel.

Ne samo to, da se tega niste nalezli. Zdi se mi, da smo videli Činča v zelo omiljeni obliki. Takega, kot ga doslej nismo poznali.

Činč se je z leti spremenil in v življenju dal kar precej stvari skozi. Činč je delal napake in prevelike korake v življenju. Činč več ni tako zaletav kot včasih. To sem že nekajkrat rekel, pa še tebi povem. Malo ljudi me zelo dobro pozna. Tisti, ki me zelo dobro poznajo (teh je peščica), vedo, da je to bil Činč. Na žalost. Če sem koga razočaral, pomeni, da me ne pozna.

Zanimivo, leta in leta smo v medijih zrli v ekscentrično podobo Činča, ki je bil brez dlake na jeziku …

Činč je še vedno brez dlake na jeziku, ampak Činč več ne kaže »fakičev« in Činč več ne preklinja tako pogosto. Če pa naredim vzporednico z hišo Big Brother, moram povedati, da je za vsako človekovo obnašanje potreben določen krog ljudi. Eni so imeli radi glasbo na tak način, drugi na drugačen, itd.

Ko sem čutil, da morem nekaj zapeti, sem to storil. Ko sem čutil, da želim povedati vic, sem ga povedal. Nekaj je Činčeva oddaja, eno pa je Big Brother. To ni bila Činčeva oddaja.

Toda imeli ste možnost, da v šovu, kar naj bi Big Brother Slavnil bil, pokažete lasten "šov".

Mislim, da Činč ne rabi samopromocije.

Zdaj res ne.

Tudi že v preteklosti sem na samosvoj način dela postal prepoznaven in ne vem, zakaj bi to spreminjal. Verjamem, da bom ponovno delal to, kar delam. In tam bom povsem drugačen. Ponavljam – za vse je potrebno neko določeno okolje.

Sprva ste povabilo v Big Brother Slavnih dvakrat zavrnili, tretjič ste ga sprejeli. Kaj vas je dvakrat odvrnilo?

Enostavno se nisem videl tam noter. Enkrat sem Big Brotherja mimogrede gledal pet minut in videl, da se pravzaprav nič dosti ne pogovarjajo. In sem si mislil, da je to popolno dolgočasje. Kaj bom tam noter delal, sem se spraševal. Na koncu sem si rekel, da bom poskusil.

Moram povedati tudi to, da mi je marsikdo rekel, da mi je ta šov pisan na kožo in da naj grem noter. Računal sem, da bom noter maksimalno okrog tri do štiri tedne.

V prejšnjem vprašanju si omenjal mojo ekscentričnost – včasih sem se odločil takoj, zdaj sem premislil in dal prednosti in slabosti na tehtnico. Rekel sem si, da izgubiti nimam ničesar – ne imena ne imidža.

Kdo vas je prepričal?

Doma se nismo prepričevali. Moja hčerka Kaja je sicer dala zelo pozitivno mnenje, saj to rada gleda. Doma smo razčistili določene zadeve, zakaj da oziroma zakaj ne. Tudi z mojim bendom smo se pogovorili, saj smo želeli ravno takrat začeti s koncerti.

Ste na začetku v hiši imeli občutek, da ste favorit, sploh ko ste spoznali osebnosti sostanovalcev?

Ne. Meni ljudje zdaj kažejo ankete in govorijo, da sem bil favorit od začetka. Bili smo popolnoma izolirani. Sicer pa sem sam sebe videl kot enega izmed najbolj dolgočasnih tekmovalcev. Veliko sem kadil in nisem se prepiral, tako da res nisem imel občutka, da sem tako priljubljen.

Ste v vsem tem dolgočasju v hiši kot velik ljubitelj nogometa le-tega pogrešali?

Zelo, res sem ga zelo pogrešal! Najbolj mučno mi je bilo, ko sem sedel na terasi in kadil cigaret, slovenska reprezentanca pa je igrala nogometno tekmo proti Ferskim otokom v Stožicah, ki so nekaj sto metrov stran od hiše Big Brother. Iz Stožic sem slišal maso ljudi, ki se dere. In zares sem ekstremno pogrešal nogomet.

Pa televizijo?

Televizijo kot tako ne, bolj teletekst. Bili smo odrezani od sveta in vseh novic, zato mi je to manjkalo. Sem človek, ki zjutraj, ko vstane, vklopi teletekst in preleti novice …

Niste internetni tip?

Internet in mobitel sta meni nujno zlo. Nisem internetni in telefonski »freak«, ampak sem bolj konzervativne sorte kar se tega tiče. Televizija, teletekst in časopis – to je to.

Vaša zmaga v Big Brotherju Slavnih je hkrati tudi zmaga za prekmurščino. Bi se strinjali s tem?

FOTO: Damir Vöröš

Marsikdo je to rekel. To mi zelo laska. Govorijo mi tudi, da so Prekmurci zaradi mene stopili skupaj. Ampak Prekmurje kot regija, če se pogovarjava v tej smeri, je bilo zmeraj skupaj, le ljudje niso stopili skupaj. Če pa sem pripomogel še k prepoznavnosti prekmurščine – vsaka mi čast. (smeh)

2. del intervjuja, v katerem je Jože Činč med drugim spregovoril o svoji prihodnosti, prekmurski mentaliteti in nogometnem klubu Mura 05, si lahko preberete TUKAJ.