V lendavski Mansardi o netoleranci do nasilja

V lendavskem MKI Mansarda tudi v novem letu nadaljujejo s projektom Prečkajmo meje – združimo svet, ki sta ga podprli Veleposlaništvo Združenih držav Amerike v Ljubljani in Občina Lendava. Tokrat so pripravili predavanje in razpravo na temo Ničelne tolerance do nasilja, s katerima so želeli opolnomočiti mlade, še posebej ženske, ki naj bi po raziskavah bile pogostejše žrtve nasilja kot moški. 

Predavala je Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, delo policije v primeru nasilja pa je predstavil Franc Bogar vodja policijskega okoliša. Predavanja in razprave so se udeležili tudi dijaki 2. In 3. letnika lendavske gimnazije.

Psihično nasilje vodi k fizičnemu

Predavateljica je povedala, da je po njihovih podatkih več nasilja moških nad ženskami kot obratno. In da se ponavadi nasilje začne prikrito, v večini primerov prav s psihičnim nasiljem, ki žrtvi povzroči znižanje samozavesti, samospoštovanja, in ta se začne počutiti odgovorno za počutje svojega partnerja, ki nad njo izvaja nasilje. Psihično nasilje pa potem, ko je žrtev že prestrašena počasi prične voditi tudi v fizično nasilje, ki se v partnerstvu prične ponavadi takrat, ko je ženska najranljivejša, npr. v času nosečnosti.

Tudi v spolnosti ima ženska pravico reči ne

Medtem (ne nujno v tem vrstnem redu) pa se lahko pojavi še ekonomsko ter spolno nasilje. Ekonomsko nasilje pomeni, da samo eden od partnerjev razpolaga z denarjem in drugemu odreja, koliko denarja sme porabiti. Vendar se je potrebno zavedati, da smo v tem enakovredni. Veliko žensk je v svojih partnerskih zvezah, predvsem  zakonskih žrtev spolnega nasilja. Pri nas je spolno nasilje v partnerstvu kaznivo šele od leta 1991, do takrat so poročene ženske bile privzgojenega prepričanja, da morajo v spolnosti potrpeti, če njihov partner tako želi in ne vejo, da imajo pravico reči ne, če si spolnosti ne želijo. Tako je takšno mentaliteto moč zaznati še danes med slovenskimi ženskami, saj se je vzorec prenesel naprej. Zabukovec Kerinova je vsem prisotnim dijakom položila na srce, da so sedaj v letih, ko je za njih življenjskega pomena, da ozavestijo, katere so njihove pravice in možnosti in da je pomembno, da se sliši glas vsakogar.

Ženske naj se naučijo biti asertivne

Prav tako je povedala, da je za ženske ključno, da se naučijo biti asertivne: izraziti svoje želje, potrebe, pa četudi se drugi z njimi ne strinjajo, ampak da imamo pravico izraziti sebe in biti uresničene, ne pa pasivno čakati in biti odvisne od želja in potreb drugih – tudi to je nenasilna komunikacija. Ob koncu je še opozorila, da prav tako nikakor ne smemo tolerirati nasilja nad otroki, saj to v nobenem primeru ni dopustno, prav tako kot nasilje med odraslimi ne.

Več fotografij v spodnji galeriji …