https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

INTERVJU

A. Omulec: »Ženska na razprodajah ne potrebuje sto parov čevljev - saj ni stonoga!«

21.01.2015 ob 8:00  

Ste tudi vi ta trenutek sredi norega nakupovanja, imate pet vrečk v vsaki roki, med tem ko z adrenalinskim nasmeškom že hitite proti obešalniku v naslednji trgovini in ste prepričani, da vas bo tik za tistim, ko boste izmaknili hudo poceni obleko drugi ženski, preplavil občutek - da ste veliko privarčevali, še več v svoji omari pridobili, zdi pa se vam tudi, da raste še vaša lastna vrednost, samozavest ter občutek sreče...? Ustavite se in premislite o pasteh razprodaj. O vsem tem v pogovoru s psihoterapevtom, mag. zakonskih in družinskih ved, Andrejem Omulcem.


Trenutno potekajo v vseh trgovinah, trgovskih centrih razprodaje (oblačil, obutev).  Samo znižanje cen izdelkov je (posebej v današnjem času), sicer za nas zelo dobrodošlo. Vendar je vseeno treba ljudi opozoriti na tisto, kar je pogosto v resnici  v ozadju za razprodajami ter drugimi pristopi pospeševanja prodaje in da »ni vse zlato, kar se sveti«. Povejte nekaj o tem.

Seveda so razprodaje lahko nekaj dobrega, saj lahko kupimo ceneje. To je iz vidika potrošnika dobra stvar. Kar se tiče ostalih zadev prodaje, pa prodajalcem gre predvsem za zaslužek in na podlagi tega se nekateri gredo raznoraznih pristopov pospeševanja prodaje, kot so astronomski popusti, ki so v nekaterih primerih v resnici čisto zavajanje kupcev. Mi kupci si mislimo, kako  poceni smo kupili. Pred leti se spomnim enega primera akcije, trije izdelki so bili v akciji in so bili dražji, kot če bi kupili tri izdelke skupaj kott posamezno. Trgovci so se smejali, kako ljudje nasedejo napisu akcija. V današnjem času so vse reklame psihološko dodelane, saj jih sestavljajo psihologi, ki so za to plačani. Ena takšnih psiholoških potez so že same luči v trgovini, ki ves čas oddajajo svetlobo, kupcu pa odvzamejo občutek za čas. Veliko je teh psiholoških potez, ki ves čas vabijo kupca, da to stvar, ki jo trgovci ponujajo, res potrebuje. Tukaj so še reklame iz televizije, ki človeka dobesedno posiljujejo z izdelki, ki so katastrofalne kvalitete in teh izdelkov se v večini primerov sploh ne uporablja. Kot nekateri strokovnjaki poudarjajo, je človeka treba narediti odvisnega, saj takrat se z njim lahko manipulira in se mu lahko proda, kar koli. Človek mora postati čim bolj nerazgledan in ne sme razmišljati s svojo glavo.

To se pozna tudi na našem šolstvu, ki ne temelji na izkustvenem učenju, ampak faktografskem, kar ne razvija ustreznih veščin za otrokovo prihodnost. In jih ne spodbuja k odkrivanju novega. Če si predstavljate lipo, kako je košata, takšno je abstraktno mišljenje otroka pred vstopom v šolo. Po šoli pa je kot breza, brez abstrakcije, samo goli podatki. Seveda nič krivi učitelji, ampak sistem, ki ga imamo v šolstvu. Zakaj se dotikam te teme? Izključno zaradi tega, ker če ima človek svojo distanco in ni impulziven, temveč razumen, ve kaj potrebuje, in ve kaj bo v trgovini kupil, ter ne kupuje impulzivno. Npr. ženska ne kupi sto čevljev, ker se zaveda, da ni stonoga, ampak kupi tisto kar potrebuje. Seveda lahko človek zapade v zasvojenost, o tem bomo še kasneje.

Na katere zanke, v katere se ljudje v tem času lahko ujamejo, bi opozorili?

Zank je veliko. Veliko njih se nanaša na čutenja otroka, katere se izkorišča preko tržne psihologije, saj otroci imajo moč prepričevanja staršev, da kupijo določeno stvar. Kot sem omenil nori popusti, ki pretirano nabite cene izjemno znižajo, imajo močan vpliv na kupce, saj razmišljamo v smeri, to pa moramo njuno kupiti in hlastamo po tem kot, da smo uročeni. Psihološke pomene imajo tudi barve, ki vzbudijo npr. lahkoto. Včasih je dobro opazovati samega sebe in videti, kaj pravzaprav počnemo. Verjamem, da se boste sami sebi nasmejali, še posebej pa tisti, ki se nakupom ne morete upreti. Tukaj velja opozoriti na kartice, ki nam ne dajo občutka koliko pravzaprav zapravimo.

Vse to na nas seveda deluje podzavestno, zato včasih temu težko ubežimo, mar ne? Kar se marketinških taktik tiče, so ena takšnih med drugim tudi raznorazni animacijski  in drugi kotički znotraj trgovskih centrov, ki ponujajo (močno pod narekovajem) kvalitetne prosto časovne storitve. Postali so center druženja, zabave, celo prostora, kjer naj bi celotna družina skupaj preživela prosti čas in mimogrede še »kaj nujnega« kupila. Kakšno je vaše stališče do tega?

Ni lepšega kot, če družina skupaj nekaj dela, ustvarja. Otroci uživajo če lahko staršem pri nečem pomagajo. Malo poglejte, ko skupaj kuhate, otrok hoče početi enako. Seveda je pri najstnikih malo drugače, saj se ti v večini upirajo. Trgovski centri nam prav tako ponujajo druženje in sodelovanje, vendar nas čustveno popeljejo v povsem drugačen svet, kjer je na milijone dražljajev, ki nas bombardirajo iz vseh strani. Tam se nam ni treba ukvarjati s čustvi in čutenji, saj nam vse tiste lepe stvari pomagajo zbežati pred realnostjo.

Če pogledamo današnje vrednote potrošniške družbe - delno se sicer počasi v zavesti ljudi sreminjajo. Zaradi situacije, ki postavlja tudi pod vprašaj prepričanja, za katera smo nekoč zmotno trdili, da so ustrezna; delno pa so pri določenem segmentu ljudi najverjetneje v dejanjih manjšega nakupovanja samo prikrita, v njihovih glavah pa ostaja "imeti", "posedovati"... še vedno vrednota in ideal.  Kje pa so tiste prave, človeku globje vrednote, ki nas resnično osrečijo?

Ne bi rekel, da je človek izgubil vrednote, ampak jih je tako daleč potisnil, da je občutek, kot, da jih ni več. Človek v svojem bistvu točno ve, kaj so vrednote, kaj je vredno in zakaj živi, ampak srečati se s svojo notranjostjo in s svojo ranljivostjo je boleče in težko, zato je lažje tavati nekje na površini in si lajšati bolečino z raznoraznimi zadevami, kot so v našem primeru kompulzivni (prisilni, nenadzorovani) nakupi, saj v tistem trenutku čutimo ugodje in zadovoljitev, ki pa je kratka in začasna. Pomeni pa zopet beg pred težkimi občutji. In vse te odvečne stvari, ki jih človek kupi, večinoma kažejo na željo, da ga drugi opazijo in da bo končno zaželen, viden. To pove, kako globoko ranjeni smo v svoji notranjosti, da moramo dejansko sebe dati na nivo predmeta, da ga drugi opazijo. Za opaženost nekateri ljudje počnejo nore stvari. Npr. ljudje vzamejo kredit in kupijo čudne drage stvari, da so vsaj malo opaženi. Za tem je kopica neizjokanih solz in žalosti. Če smo v odnosu in drug drugega spoštujemo ter se cenimo, vsega tega, kaj je odvečno, ne potrebujemo.

Starši so nasploh v veliki dilemi, kako pristopati pri nakupovanju za svoje otroke – ko otrok pride domov in na ves glas kriči, da imajo že vsi v razredu določeno zadevo, ki je povrhu še draga, nekoristna, ali celo škodljiva otrokovemu razvoju in zdravju. Kaj storiti?

Veliko o odnosih med starši in otrocih je že napisanega. Če se dotaknemo osnov, kjer se starš na otroka odziva in mu je otrok v oporo, se z otrokom da pogovoriti o tem, kaj se kupi in kaj ne. Otrok za svoj zdrav razvoj ne potrebuje tono igrač, ampak starša, ki se bo z njim ukvarjal, ga spodbujal, ne pa pretepal in ga zapiral v drug prostor ali celo na mraz, da bi otrok dobil ne vem katero strašno izkušnjo v življenju. Starš v svojem bistvu točno ve, kaj je prav za otroka. Če ni denarja za stvari, ki si jih otrok želi, se to otroku pove in otroci niso neumni, kot si nekateri to razlagajo.

Kaj svetujete torej posamezniku, ki se je ujel v nesmiselno, nepremišljeno kompulzivno  nakupovanje?

Predlagam, da se vsak posameznik vpraša, čemu služi kompulzivno nakupovanje, katere stiske se s tem blažijo in komu se hočemo dokazati s svojimi novimi sto pari čevljev, malo za šalo. Vprašati se moramo, ali se lahko v tistem trenutku ustavimo in kaj se nam dogaja. Se lahko zavemo sebe in trenutne situacije v kateri smo? Se lahko umirimo? Se lahko pogovarjam s svojim partnerjem o tem in neham hlastati po izdelkih? Ali nas ceni takšnega kot smo?

Povejte še nekaj o odvisnosti od nakupovanja.

Kot vsaka druga odvisnost je lahko odvisnost tudi od nakupovanja in ali kopičenja kašnih drugih stvari.

Katere skupine ljudi pa so dejansko tiste ranljive skupine, ki bolj podležejo manipulantskemu primežu razprodaj?

Vsi smo delno v tej situaciji, če se tega ne zavedamo, kaj potrebujemo in kaj ne. Še posebej pa so to labilne osebe brez lastne vrednosti in dostojanstva, osebe, ki imajo narcistično ali mejno strukturo osebnosti, ipd.

Vse napisano ne pomeni, da ne smemo biti urejeni in lepo oblečeni. Če smo lepo oblečeni in lepi, pomeni, da se spoštujemo in tako nas bodo spoštovali tudi drugi. Otrok si želi, da je njegov starš lepo in dostojno oblečen. Se pravi, da mama pred šolo ne pride, kot mama nekoč po Cankarja. V današnjem času to pomeni, da mama ne pride po otroka pomanjkljivo oz. nedostojno oblečena, saj s tem otrok pobere veliko sramu. Če spoštujemo sebe in spoštujemo partnerja točno v globini  vemo, kje so meje in kaj je prav.

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      21.01.2015 ob 9:10 Realist gost

      Teorija je eno, praksa pa drugo, g. Omulec. Koliko ste pa praktično podkrepljeni in imate urejeno življenje, bi se pa dalo tudi razglabljati. Zato pri meni osebno vaša kredibilnost na tej točki pade. V teoriji ste pa dobri.

      9 5 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      21.01.2015 ob 9:30 ČLOVEK gost

      gost REALIST, OČITNO NISI REALIST, AMPAK UTOPIST, SAJ SO PSIHOTERAPEVTI TUDI SAMO LJUDJE, NE PA BOGOVI, ALI ČAROVNIKI! TUDI ONI SE SPOPADAJO S SVOJIM "KUFROM", KI SO GA PRINESLI IN DOBILI TEKOM ŽIVLJENJA..S TEŽAVAMI, SITUACIJAMI, ČUSTVI..IN NISO IDEALNI

      7 8 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      21.01.2015 ob 10:00 Realist gost

      Človek, ne gre tu za privat probleme in prtljago (to jih imamo vsi, kar je normalno), ampak to, da mu praksa šepa, teoretično je pa zelo podkrepljen. In taki za mene niso kredibilni. To je zgolj moje mnenje. Ti imaš pa mirno lahko svoje, kar je tudi prav.

      9 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    4. gost
      21.01.2015 ob 10:36 ČLOVEK gost

      realist MOGOČE SE JE TEBI PRIVAT OSEBNO ZAMERIL, ALI PA TEBI OSEBNO NA TERAPIJI, KER TE NI VSPODBUJAL V TVOJIH NAPAKAH NAJVERJETNEJE. ALI PA SI MORDA STARŠ OD OTROKA KAKEGA TER NE PREVZAMEŠ ODGOVORNOSTI ZA SVOJA DEJANJA PRI VZGOJI OTROK, ALI V PARTNERSTVU. IMAŠ PRAVICO DA SE TI JE OSEBNO ZAMERIL, SEVEDA! AMPAK KOT JE SLIŠATI JE ZELO PREDAN DELU, POMAGA TISTIM, KI SO V REJNIŠTVUIN ŠE BI LAHKO NAŠTEVALI. - BAJE ZELO UČINKOVITI.

      5 4 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    5. gost
      21.01.2015 ob 11:01 Realist gost

      Ni se mi zameril, poznam ga po drugi poti, zato vem, da je tako, kot sem napisal. Nisem hodil na terapije niti jih ne potrebujem. Tudi moj otrok jih ne potrebuje, ker je z njim vse v najlepšem redu. Tako da si se malo zmotil. Ne gojim zamer do njega, pač izražam svoje mnenje, ali ga ne smem? Sploh se ne gre za zamero, ampak za moje razmišljanje glede na poznavanje g. Omuleca. Verjamem, da na kakem področju tudi koristno deluje. Dopuščanje drugega mnenja pa je najbrž dovoljeno, kajne? Mislim, da je, saj ni bilo žaljivo. Zgolj moje razmišljanje. Zato pa brez skrbi. Vsak si bo sam ustvaril mnenje. Jaz imam pač takšno. Zato še ni z mano nič narobe. Mogoče je s tistimi, ki tujega mnenja ne sprejmejo. To pa zna biti hud problem. s tem zaključujem debato, saj sem povedal vse, kar sem nameraval. če pa je koga kaj prizadelo, se pa opravičujem, ni bil moj namen.

      8 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    6. gost
      21.01.2015 ob 13:16 febo gost

      kakšni izrazi , pa fraze , pa natolcevanje in še bi lahko našteval . vse tole je naučeno z nobenim argumentom podkrepljeno --potrjeno .besedničenje o ranljivosti in nepremišljenosti , utopičnost itd.... tole je norčevanje iz revnih.

      3 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    7. gost
      21.01.2015 ob 15:36 človek gost

      Gospod Realist, tudi meni ne zamerit, ampak težave imajo predvsem tisti, ki svoje mnenje ne dojemajo zgolj kot subjektivno mnenje, temveč si (sodeč tudi po nadimku Realist!) domišljajo, da je njihovo resnica edina resnica, saj pa je realna. Jaz vam dovolim VAŠO ENO resnico, seveda. Navedel pa sem LE še ENIH PAR zraven - ki se imajo pravico priključiti vaši. Pa lep dan Vam želim!

      3 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    8. jozefa
      21.01.2015 ob 16:50 jozefa

      Ka pa je falilo materi Ivana Cankarja ??? Rodila, vzgojila je pisatelja, pesnika, esejista, dramatika, politika ... pravoga Slovenca. Pa, ka, če priden tak oblečena po svoje dete v šolo. Z diteton se trbej pogučati pa deca dosta razmijo. Glavno, ka je moje dete vrlo v šoli.Lp

      3 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    9. gost
      21.01.2015 ob 17:18 Boris Odreitz ! gost

      ampak vi ki se skrivate za nekimi neumnimi pseudonimi ste tako pametni da več veste o Andreju Omulecu kot on sam in kot mi kateri ga zelo dobro poznamo.. Saj ne gre v psihoterapetskihprojektih za to koliko ima nekdo nekih izkušenj itd, pač pa predvsem za vodilo ljudi kateri so lahko povsem na tleh. To kar pa počnete vi, ki, se skrivate za nickom realist in kaj jaz vem kaj še vse in popljuvate človeka kateri počne zelo humane in dobre stvari pa ga popljuvate. Kako vas ni sram kaj takega izjaviti. Taki komentarji takih oseb katere se bojijo predstaviti z svojim polnim imenom je lahkko sram . Saj je več kot jasno da gre za škodoželnost, ali za osebe katere so zavistne, morda celo še kaj hujšega. Nikakor pa ne gre za pljudi kateri imajo čisto vest,poštene namene in ugled. Andrej Omulec! Samo tako naprej ! OSTALIM PA SPOROČAM DA JE ANDREJ OMUČLEC velik intelektualec, človek z glavo srcem in dušo na pravem mestu za razliko od teh napihnjencev. KDOR POTREBUJE POMOČ JO BO PRI NEJMU PRAV GOTOVO TUDI DOBIL. SICER PA POZNAM VELIKO LJUDI KATERIM JE ŽE POMAGAL IN SO REŠILI SVOJE TEŽAVE IN SO MU ŠE KAKO HVALEŽNI. Anonimneži vi pa samo bodite tiho in se ne spuščajte na tako nizek nivo kot ste se seveda nekateri !

      7 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    10. gost
      22.01.2015 ob 12:07 maja gost

      kaj pa če bi se raje pogovarjali o napisani temi, kot komentirali g. Omulca!? Ali pa komentirate sami tisti prodajalci in podjetniki, ka v trgovine veste, da plasirate "koristne" izdelke ter bi VSE naredili za povečanje obsega vaše prodaje? Žalostno, da se ubadate z osebnim življenjem nekoga, ki svoje delo posveča pomoči ljudem v stiskah, teh je pa zadnje čase ogromno in nikoli ne veste kdaj se v njihovih kožah znajdete tudi vi! Kar se pa Nikol tiče "nerazpucanih stvari" g. Omulca: Psihologi so tudi samo ljudje, znano je pa itak, da tisti od njih, ki se v svojem življenju nikoli ne srečajo s težavami, negativnimi izkušnjami, problemi,ali kakorkoli že; ne znajo nikoli tako razumeti psiho sočloveka, se vživeti v njegove težave, mu prisluhniti ter dati pomoč v stiskah in razumevanje, kar je pa konec koncev najpomembnejše.

      3 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.