Študij managementa v agroživilstvu in razvoj podeželja: za kmetijske zgodbe, ki so hibridi z drugimi panogami

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v RIS Dvorcu Rakičan izvaja študijski program Management v agroživilstvu in razvoj podeželja. Ta študijski program je bil prvi in je še vedno edini dodiplomski visokošolski program agrarne ekonomike v državi. Izvaja se na dislocirani enoti fakultete v Rakičanu. To je tudi edini redni študijski program, ki ga javna univerza v celoti izvaja v Pomurju. Študijski program se je začel izvajati v študijskem letu 2006/07, do danes pa ga je uspešno zaključilo 32 diplomantov. Ti so pogosto mladi prevzemniki kmetij, nekateri pa tudi uspešni podjetniki z inovativnimi podjetniškimi idejami.

Pogovarjali smo se z dekanom Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, izr. prof. dr. Mariom Lešnikom.

Koliko je vpisnih mest in kakšni so vpisni pogoji za študij managementa v agroživilstvu in razvoj podeželja v Rakičanu

Za študente je na voljo 40 vpisnih mest. Pogoji so opravljena splošna matura ali opravljena poklicna matura ali opravljen zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu ali zaključen višješolski študijski program na podobnem strokovnem področju. »Študentje pridejo iz številnih zgodb in ne le kmetijstva. Imamo kuharje, pa iz zdravstvene šole in različne druge profile. Po svoje je to izziv, ker so izhodiščna predznanja študentov zelo različna. Po svoje pa je to tudi težava. Če nekdo nima osnov kmetijskega gospodarjenja in kmetijstva, porabijo profesorji več časa, da razložijo temelje. Vendar v tem ne vidimo ovire, da ne bi mogli iz takega študenta narediti strokovnjaka, ki se bo znašel v kmetijskem poslu. Pomurska regija mora iskati interdisciplinarne sinergije kot npr. kmetijstvo, zdravstvo, turizem in druge gospodarske aktivnosti. Če npr. pride nekdo iz zdravstva in ga usposobiš za managiranje mikropodjetij, kjer bi na turistični kmetiji nudil  tudi zdravstvene usluge, potem je to lahko velika prednost. Zadnje časa vidim povezavo med prehrano, zdravstvom in kmetijstvo kot zelo dobro možnost za to regijo. Po svetu tržijo desetdnevne zdravstvene programe na ekoloških kmetijah s posebno prehrano in sodobnimi terapevstkimi metodami za reševanje zdravstvenih problemov. Takšni paketi nekajkrat presegajo ceno običajnega paketa, kjer veliko ješ in se malo ukvarjaš s športom. Iz tega se lahko naredi cela zgodba. Študentje, ki grejo skozi naše roke, lahko postanejo interdiscipinarni poslovneži, ki vidijo nove ideje.« pravi dekan Lešnik. In doda, da je potrebno ustvarjati nove obrtniške zgodbe, povezovanje kmetijstva z obrtniškimi dejavnostmi in procesiranje nekih materialov, npr. lesa, slame itd. Zato so dobrodošli tudi študentje iz drugih strok.

Prihodnost kmetijstva pri nas?

»Jaz zagovarjam severnoitalijanski in avstrijski tip kmetije s čim več dejavnostmi, kjer se gospodinja ukvarja še s turizmom, moški pa poleg proizvodnje prevzame še  obrtniško zgodbo (procesiranje lesa, prevozniško ali kaj drugega). Lastna proizvodnja se finalizira v neke produkte in je kombinirana s turistično dejavnostjo. Ta model omogoča, da čim več ljudi ostane v kmetijstvu. Čeprav so deklarirani kot kmetijstvo, glede na vse ostale dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, pa ne gre le za kmetijstvo. Veliko je možnosti tudi v posebnih vrstah poslov, npr. vzdževanju voda. Namen našega študijskega programa so alternativni poslovni modeli, ki vključujejo kmetijsko zgodbo, ki se hibridizira z drugimi panogami.«

Kaj pa možnosti zaposlitve diplomantov?

»Nekaj jih ostane na kmetijah, drugi se zaposlijo v podjetjih, agencijah, dosti jih nadaljuje študij. Iz prve generacije študentov sta trenutno dva študenta na doktorskem študiju. Največ pa jih je prevzemnikov kmetij. Do sedaj je študij uspešno zaključilo 32 diplomantov.«

Razmišljate o razširitvi študijskih programov v Rakičanu?

»Univerza v Mariboru je pred leti imela v načrtu odprtje študija turizma. Vendar pa je točk za študij turizma v Sloveniji več, država pa trenutno ni naklonjena odpiranju novih programov, še posebej če lokalna skupnost ne more prispevati finančnih sredstev. Lahko pa bi  turizem priklopili kot modul na ta študijski program.«

Kakšna znanja tekom študija študentje tega programa pridobijo?

»Predmetnik je vedno kompromis. En del so čista tehnološka znanja, kar se tiče kmetijstva, vse od znanja o pridelovalnih sistemih, do določenih znanj, ki so povezana z živilsko industrijo, seveda pa je temeljni poudarek na marketingu, organizaciji podjetij, tudi pridobivanju subvencij, poslovnih odnosov, spoznajo tudi računovodstvo, vodenje projektov itd. Imamo tudi segment razvoja podeželja. Evropa namenja veliko sredstev za razvoj podeželja. Omogočamo pa tudi izbirnost, da se lahko vsakdo najde. Če nekeoga zanima živinoreja in mlečni produkti, se lahko najde v nekih specifičnih vsebinah.«

Morda še kakšen primer diplomanta z dobro poslovno idejo, ki se je že podal v podjetniške vode in uspel...

Skupaj z dr. Črtomirjem Rozmanom iz Katedre za agrarno ekonomiko in razvoj podeželja izpostavita iz prve generacije Mateja Kolenka, ki je sedaj na doktorskem študiju, ukvarja pa se s predelavo krompirja. Kolenko je ustanovil podjetje Kmetija Kolenko, ki se ukvarja s pridelavo in predelavo krompirja ter s pripravo pridelkov za gastronomske obrate.