LOKALNO
Sobota, kot si jo želimo: včeraj so razmišljali o kmetijstvu
Na včerajšnji peti delavnici oziroma premišljevalnici v sklopu Sobote, kot si jo želimo je bilo govora o kmetijstvu. Murska Sobota kot upravno središče kmetijske regije je povezana s kmetijstvom ter ima kmetijske potenciale in priložnosti. Zbrani so o priložnostih v kmetijstvu razpravljali s specialistom za agrarno ekonomiko Damjanom Jeričem, ki med drugim pravi: »Zelenjadarstvo je premalo izkoriščen potencial v Murski Soboti. S tem bi lahko reševali tudi problem brezposelnosti v mestu.«
Jerič je uvodoma predstavil nekaj dejstev in statistike s področja kmetijstva, ki se nanašajo na MO Murska Sobota. Ta ima 4.425 ha kmetijskih zemljišč, 917 ha gozda, 253 ha površin pa je spada pod Naturo 2000. Po statističnih podatkih je na območju občine 118 krav, 1.050 glav mladega pitanega goveda, 440 prašičev, 9.453 glav pitancev in 46 tisoč glav perutnine. To je po posameznih živalih dovolj le za eno večjo kmetijo. Na območju občine je izpostavil sedem zelenjadarjev, ki pridelujejo hren, solato, paradižnik, papriko in kumare. Za zelenjadarstvo so v občini dobri pogoji in bi se še lahko razvijalo.
Izpostavil je tudi živilsko - predelovalno industrijo, ki ima sedež v občini Murska sobota (Kodila, Mlinopek, Panvita), strokovne inštitucije. Po mnenju Jeriča znanje imamo, celo več kot ga uporabljamo, problem je v razmišljanju.
Čeprav je bila udeležba tokrat malce slabša, pa je bila razprava kljub temu precej burna. Udeleženci so izpostavili med drugim problematiko soboške tržnice, ki je nefunkcionalna, prodajalci pa se pritožujejo nad previsokimi cenami najema prostora. Ena izmed udeleženk je predlagala projekt startup kmetije, kjer bi pomagali mladim, ki bi se želeli ukvarjati s kmetijstvom. Za ekološko kmetovanje naj bi po besedah Jeriča bili najbolj dojemljivi ravno mladi kmetje. Izpostavili so tudi vrtnarijo, perspektivnost zelenjadarstva, problem organiziranja prodaje, spreminjanjee podnebja, ki vpliva na kmetijsko pridelavo, spodbujanju ekološke proizvodnje, lokalno ekonomijo, intenzivnost ali neintezivnost proizvodnje in drugo.
Več fotografij v spodnji galeriji...
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
NIMACJE , KA PRAZNU SLAMU MLATIJU !!!!!!! ZELENJADARSTVO ???? Tole ne prijde samo od sebe ! Najprej moraš imeti pogoje, a pri tem prvem se že zatakne !! Eno je teorija , drugo , pa praksa ! Taki , ki predavajo , takozvanim (vrtičkarjem), niso uspeli nikdar inj nikjer !!!!! Lepo besedičenje , je le tolažba o odpisanem uspehu in nostalgija po izgubljenem cilju !!!??? RAZMIŠLJAJ!?
Še vedno čakamo na konkretne rešitve ;) Razmišljanje je sicer vredu, dejanja še boljša.
se strinjam , liki problem je ka džava ne vej kakšnogakmeta nuca razen teoretičnuh floskul ki jih trosijo razno razni doktori ki pa nevejo ka je motika
Nej samo, ka ne vejo ka je motoika, ne vejo kak se z njo dela in kak se v roki drži.Verjetno tak ka z štilom okapajo. Smešnice vam gučijo. Ka vam pomaga če pridelate zelenjavo, če pa je ne morete prodati, saj vam je nihče ne bo kupil. Vsaka trgovska veriga ima svojega dobavitelja ali pa uvoz kar je večina. Lokalni dobavitelji pa so redke izjeme. Pa še to odkupne cene teh velikih trgovcev so take, ka ti niti za mrzlo vodo ne ostane, če že kaj od tebe kupijo.