Vzgojiteljeva potrpežljivost in sočutnost sta ključni - za otroke v rejništvu še bolj

Vzgoja otrok je velika odgovornost – staršev, vzgojiteljev in nenazadnje celotne družbe. Primarna družina pa pri tem nedvomno odigra najpomembnejšo vlogo, saj si v njej otrok vzpostavi prvo in pogosto zelo odločilno sliko o sebi in svetu, ki ga obdaja. Začne se s potrebo po varnosti, ljubezni, sprejetosti, ki bi jo otroku naj dala mama. Potem si gradi zaupanje, kasneje občutek sposobnosti, zaupanje v sebe, pozitivno samopodobo in upoštevanje okolice. Če se ne vzpostavijo že prvi zdravi temelji, pa se nedvomno nadaljnji razvoj otrok sreča s številnimi težavami.

Če si ob tem predstavljamo zgodbo otrok iz rejništva, ki namesto varnega zatočišča in sprejetosti, naletijo že na začetku svoje življenjske poti na nestabilnost in pogosto odrinjenost, zanemarjenost ali celo zlorabe, potem lahko pričakujemo, kakšen bo njihov razvoj osebnosti, socializacije in vzpostavljanja  podob o zunanjem svetu.

Tukaj potem kasneje odigrajo pomembno vlogo rejniki in rejniške družine, katere pri vzgajanju rejencev ne čaka lahka naloga, v veliko pomoč je tudi Rejniško društvo, psihoterapevti, socialni delavci in tudi prostovoljci, ki s svojo aktivnostjo na raznih taborih, kolonijah in drugih organiziranih dejavnostih prisostvujejo delček pozornosti, pripomorejo k občutku vrednosti in pomembnosti.

Kot nam je povedal Andrej Omulec, mag. družinski študij, ki se v svojem psihoterapevtskem delu in v Rejniškem društvu Slovenije srečuje otroci in rejniškimi družinami, imajo ti otroci zelo veliko potrebo po sprejetosti, uslišanosti - potrebo po občutku, da je nekomu končno mar za njih ter da imajo ob sebi nekoga, ki je ljubeč in krati odločen, da se končno lahko  na nekoga varno oprejo.

»Otrok svoja težka občutja vedno projicira v svoje starše ali skrbnike z željo po tem, da bi mu jih le-ti pomagali predelati in bi ob njegovih težkih občutjih tudi vzdržali. Če starši - skrbnik otroka ne uspejo umiriti in obupa, otrok željo po umiritvi prestavi na druge, se pravi, da to naredi v šoli, družbi, med prijatelji. Učitelji imajo v šoli veliko takih otrok, za katere starši nimajo časa in tak otrok »provocira«, ker vedno hoče nekoga, ki bi ga končno slišal in umiril. V teh pogledih imamo rejniški starši ogromno dela in imeti morajo veliko potrpljenja.  Zavedati se je potrebno, da  otroci tega ne počnejo zato, da bili hudobni, ampak zato, da bi jih nekdo umiril, zato so lahko rejniški starši ponosni, da delajo tako odgovorno delo za korist družbe. Otroci to počnejo na najrazličnejše načine, največkrat pa se nesprejemljivo obnašajo.«

Kot nam je še povedal Omulec, najstnik na splošno potrebuje sočutna in odločna starša - skrbnika za svoja težka občutja, ki jih ima v obdobju mladostništva. »Najstniki hočejo, da se ob starših – skrbnikih lahko jezijo in da oni ob tem vzdržijo, saj s tem otrok dobi notranje zaupanje vase. Otrok ima vedno notranjo željo, da spoštuje svoje starše in če jih, spoštuje tudi sebe. Iz tega vidika imajo rejniški starši veliko več dela, kot starši, saj so tu provokacije še veliko večje, ker imajo otroci občutek nekoč nekje pa nekdo ni vzdržal ob nas, »poskusimo, če bo ta rejniški starš vzdržal«. Če otrok ne spoštuje staršev, je to izključno težava staršev, pri čemer je prisotna otrokova bolečina, ki je v takem primeru neznosna. Da otrok svoje starše lahko spoštuje, se ti morajo tako tudi obnašati, tudi z zgledom, ker otroci vse, kar doživijo doma, odigravajo na vseh ostalih področjih. Otrok v svoji globini staršem - skrbnikom vse verjame. Verjame jim tudi, če ga starši -  skrbniki ponižujejo, primerjajo s sosedovim, ki je po njihovem mnenju boljši, in govorijo, da je čista »nula«. Otrok bo takšen tudi postal in verjel bo, da je res tako.  Seveda ne pomeni, da so za vse težave sveta »krivi« starši, saj mora tudi otrok sprejeti odgovornost za svoja dejanja, česar ga je pa treba naučiti. Otroku tako gradimo zdravo osebnost.«

Kot smo že omenili, je s svojim delovanjem in aktivnostmi, ki so namenjene otrokom v rejništvu, v veliko pomoč tudi Rejniško društvo Slovenije, ki s strokovno pomočjo pomaga tako njim, kakor tudi njihovim družinam. Skupaj s številnimi prostovoljci prirejajo tudi mnoge aktivnosti, ki so namenjene aktivnemu preživljanju prostega časa z otoki, pridobivanju raznih spretnosti, pa tudi tkanju novih vezi in prijateljstva.

Pred kratkim se je v njihovi organizaciji in v sodelovanju s Škofijsko Karitas Murska Sobota odvijal tudi počitniški tabor, ki je v prvomajskih počitnicah na Domačiji pri Šprincu kar 16. otrokom iz rejništva iz vse Slovenije nudil razigrane in poučne trenutke. Tabor je pod vodstvom ustanoviteljev tovrstnih taborov - Anje Ferlin univ.dipl. socialne pedagoginje in Andreja Omulca, že osmi tovrstni tabor po vrsti. S pomočjo mnogih vzgojiteljev in prostovoljcev so tako organizirali tabor pod naslovom Preživetje na kmetiji.

Po pripovedovanju voditeljev, je tabor potekal v pristnem vzdušju in v tesnem sožitju z naravo. Potrebno je bilo pripraviti vse za preživetje na kmetiji, kakor nekoč v starih časih pa so fantje skupaj z vzgojitelji odšli v gozd po drva, jih nažagali in pripravili ognjišče, medtem ko so se punce spoznale s kuhinjo in z živili, ki so bile na razpolago. Ob večernem druženju so otroci pokazali svoje talente, dneve so zapolnile tudi športne igre in priprava na popoldansko izdelovanje maket letala, pozabili pa niso niti na večerne pravljice pred spanjem za najmlajše.

Po pripovedovanju udeležencev se imajo na tovrstnih taborih izvrstno, ob pogovoru z voditelji  in vzgojitelji pa vidijo pred sabo spet eno svetlo točko in cilj, kar njim zelo veliko pomeni. Želijo si le, da bi bilo tovrstnih taborov in ljudi, ki jim je mar, še več.