Lainšček: Pomurje ima veliko ustvarjalnih ljudi, a si z njimi ne ve kaj začeti

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo o stanju kulture v Pomurju in v državi povprašali naše znane kulturnike. Na naša vprašanja so odgovarjali pisatelj in pesnik Feri Lainšček, plesalec, koreograf in umetniški vodja zavoda Flota Matjaž Farič ter mlada pesnica Lučka Zorko. 

Lainšček: Kulturno višje razvite skupnosti so tudi sicer uspešnejše 

"Nobenega dvoma ni, da je vse to, kar lahko opišemo s pojmom kultura, civilizacijska pridobitev človeštva, obenem pa je seveda dejstvo, da so kulturno višje razvite skupnosti tudi sicer uspešnejše. Odgovor je torej nedvoumen, preteklost nas je o tem že tisočkrat poučila, pa tudi v prihodnosti zagotovo ne bo drugače," pravi o kulturni zavesti naroda za obči razvoj družbe pisatelj in pesnik Feri Lainšček. Umetniški vodja zavoda Flota Matjaž Farič meni, da nam kulturna zavest omogoča razumevanje drugačnosti, predvsem pa širši pogled na svet in s tem vpogled tudi v procese, ki oblikujejo nas same. 

"Del kulture je tako rekoč večina vsebin - zgodovinska, filozofska, estetska, narodnostna ..., pa tudi razvoj struktur, mišljenja, samorefleksije, in vse to se mi zdi pomembno za obči razvoj posameznika in sekundarno seveda tudi družbe. Posameznik se skozi kulturne vsebine samo spoznava in ozavesti svoje vrednote in stališča, kar je pomembno zato, da se vsaj deloma kritično odziva na realnost, to nas pa brani pred tem, da bi nas družbeni mehanizmi popolnoma posrkali vase," pa pravi prekmurska pesnica Lučka Zorko. 

Pomurje ima kadrovski potencial, a si z njim ne ve kaj začeti 

Na vprašanje, če je Pomurje neizkoriščen kulturni potencial, so si naši sogovorniki skoraj enotni. Tako Lainšček meni, da med uspešnimi Pomurci najdemo neobičajno veliko imen s področja znanosti in umetnosti.

"Ti ljudje so torej zagotovo izkoriščen potencial, le da praviloma ne v okolju, iz katerega izhajajo, temveč tam, kjer jih kot take tudi sprejemajo. Ali rečeno drugače: za Pomurje so seveda vsi ti ustvarjalni ljudje popolnoma neizkoriščen potencial, saj si okolje z večinoma še arhaično in vaško mentaliteto, pa z zastarelimi in komaj sploh postindustrijskimi razvojnimi naravnanostmi, z njimi ne ve kaj začeti," kritično pravi Lainšček. 

Farič: Brez kulture in kreativnosti ni dodane vrednosti v ekonomiji

Tudi Farič je mnenja, da je Pomurje velik neizkoriščen potencial in da je bilo kulturno, predvsem pa umetniško delovanje, v času tranzicije odrinjeno na rob. "Šele v krizi smo se spet zavedeli, da brez kulture in kreativnosti tudi ni dodane vrednosti v ekonomiji. To grenko spoznanje je prišlo, ko je bilo že prepozno," pravi Farič. 

Mnenje Zorkove je, da je Pomurje deloma neizkoriščen kulturni potencial in da bi možnosti lahko bile večje, če bi se finančno več vlagalo v različne sfere. "Mislim, da ni problem v ustvarjalcih, ne v publiki, problem je v stiku med njimi. Na področju glasbe se mi zdi situacija še kolikor toliko v redu, na področju plesa in filma tudi (predvsem Grossman), gledališče se razvija, slikarstvo je nekje na istem kot že nekaj časa, literarno področje je trenutno bolj v 'recesiji'," razlaga Zorkova.

Lainšček: Pomurje je na repu tudi tam, kjer se vse začenja 

Na vprašanje, v kakšnem smislu je kultura lahko gonilna sila občega razvoja pomurske regije, Lainšček meni, da bi za celovit odgovor na to vprašanje potreboval veliko časa in prostora in da bi bilo potrebno marsikaj postaviti na glavo, ob tem pa nadoknaditi veliko zamujenega. "Navsezadnje smo se znašli na točki, ko devetošolci iz teh krajev že kar nekaj let zapored dosegajo najslabše učne rezultate v državi. Neizprosno smo torej na repu tudi tam, kjer se vse skupaj pravzaprav lahko začenja. Torej pri mladih in njihovem izobraževanju," pravi Lainšček. 

Foto: Zavod Flota

"Brez lastne kreativne pameti v današnjem globaliziranem kapitalizmu, v katerem kaže, da bo prevladal kitajski tip - mehka diktatura in želja po strmi rasti ne glede na omejene naravne vire, bo težko. In kmalu se lahko zgodi, da postaneš zamenljiv suženj," pravi Farič.

"Vsekakor so projekti, ki dobivajo občo prepoznavnost, na primer festivali, istočasno prostor srečevanja potencialnih vlagateljev in ljudi, ki lahko pripomorejo k marsičemu. Kultura je široko področje, a žal je Pomurje marsikdaj bilo v marsikaterem smislu tudi zlorabljeno," meni Zorkova. 

Komu verjamejo ljudje? 

Zadnje vprašanje, ki smo ga zastavili našim trem sogovornikom, se je glasilo, ali slovenski kulturniki v aktualnem času krize vrednot v naši državi dovolj glasno opozarjajo na to krizo in ali to vidijo kot njihovo dolžnost.

"Vsekakor da. Društvo slovenskih pisateljev je recimo o tej temi lani pripravilo zelo obsežno in poglobljeno razpravo, ki je postregla z mnogimi resnicami o času, v katerem živimo. Žal mnogo tega ni na pravi način doseglo ušes javnosti, saj je prej ko slej dejstvo, da naš medijski prostor pravzaprav oglašuje samo še ideje politikov, razen tega pa je rudi res, da ljudje – pa naj zveni to še tako paradoksalno – bolj verjamejo politikom kot pa razumnikom," meni Lainšček.

Farič: Povprečni Slovenec umetnika zaničuje 

Farič meni, da so nekateri mediji umetnike in kulturnike z lahkoto uspeli prikazati kot parazite naše družbe. Dodaja: "Medtem so tisti drugi, ki so bili čaščeni kot bogovi in nenehno hvaljeni, da prispevajo k našemu blagostanju ter opevani kot edini pravi dejavniki razvoja družbe, ogromno pokradli in ohromili možnosti razvoja na vseh področjih za lep čas. Pred dvajset in več leti so ljudje pri nas umetnike nemalokrat nekritično poveličevali. Danes jih povprečni Slovenec zaničuje, če ne že sovraži, ker je mnenja, da so umetniki paraziti družbe. Kulturniki in umetniki so zmeraj glasni, vprašanje pa je, kdo jih želi slišati."

Foto: Mateja Jardovič Potočnik

"Mislim, da dovolj opozarjajo, včasih bi bilo dobro, če bi se še sami kot javne osebe in tudi zasebno malo bolj držali vrednot, na katere razpad opozarjajo," pa zaključuje Zorkova.