Dijaka SPTŠ Murska Sobota sta za maturo izdelala posebno kolo

Rok Antolin in Žan Kelenc, dijaka SPTŠ Murska Sobota, sta za maturitetni izdelek izdelala posebno kolo – Lowrider. Želela sta izdelati atraktivni izdelek, kar jima je tudi uspelo. Posebnost kolesa je v nevsakdanji obliki. Pravita, da sta se šele ob izdelavi začela zavedati, kako obsežno je strojništvo in koliko znanja je potrebnega. Cenita pa tudi poznanstva, ki sta jih pridobila in neprecenljive izkušnje, ki jih bosta potrebovala v prihodnosti.

Dvokolo podobno čoper motociklu

O ideji in zakaj sta se odločila ravno za to posebno kolo Rok in Žan pravita, da »na idejo izdelati tako kolo sva prišla nekje v začetku pravkar končanega šolskega leta, ko smo morali izbrati in prijaviti teme za zaključni izdelek srednje šole. Sprva sva želela izdelati tricikel, ampak sva zaradi zahtevnosti načrtovanja in predvsem zaradi stroškov idejo omejila. Tako sva se odločila izdelati dvokolo podobno čoper motociklom. Želela sva na pogled atraktiven izdelek in to nama je na koncu tudi uspelo.«

Sprva je bil Žan zadolžen za modeliranje in načrtovanje izdelka, torej vse do izdelave, Rok pa je  prevzel izdelavo. Tako sta se kot pravita odločila zaradi različnih zmožnosti posameznika. V težkih situacijah pa so jima stali ob strani tudi drugi.

In v čem se njuno kolo loči od drugih?

»Najino kolo je definitivno drugačno od ostalih koles. Najbolj se razlikuje po obliki, saj sva se odločila namestiti zadaj široko kolo, ki je vzeto iz cestnega motornega kolesa. Glede na zadnje kolo sva potem oblikovala tudi okvir, ki je prilagojen zadnjemu kolesu. Prednje kolo je vzeto iz klasičnega kolesa. Na kolesu so nameščene disk zavore, saj je samo kolo težje od klasičnih, zato ga je težje zaustaviti. V slogu, v katerem je izdelano kolo, je izdelano tudi krmilo, na katerem so nameščene zavorne ročice. Posebnost najinega izdelka je v njegovi obliki, ki je drugačna, nevsakdanja. Kjer koli sva se s kolesom peljala, je privlačilo poglede in mislim, da to pove kako posebno je«, pravita mlada strojnika.

Zavedata se pomena vloženega dela

Dijaka sta maturitetni izdelek financirala sama. Zavedata pa se tudi vloženega lastnega dela in pomoči drugi in pravita: »Izdelavo sva v celoti financirala iz lastnih sredstev, saj se sprva strošek ni zdel velik. Pozneje, ko je bilo potrebno čedalje več sestavnih delov, sva ugotovila, da bi bilo dobro imeti tudi sponzorska sredstva, a sva se vseeno odločila za financiranje iz lastnih sredstev. Potrebno je povedati, da sva zaradi finančne omejenosti nekaj delov namestila rabljenih. Poudariti moram tudi, da sva material okvirja in nekaj pomoči dobila s strani podjetja SKH Odranci. Končni strošek izdelave ocenjujeva na okoli 600 do 650 evrov vendar pa to ni dejanska vrednost izdelka, saj sva midva ter vsi, ki so nama pomagali vložili veliko ur dela, zato je vrednost izdelka višja, poleg tega pa je izdelek unikaten, kar mu še zviša vrednost«.

Zavedata se tudi organizacije dela

Na vprašanje, koliko časa sta porabila za izdelavo kolesa, pa odgovarjata »pravijo, da je dobra organizacija vredna polovico dela. Sama sva si zastavila časovne roke, ki sva se jih skozi celoten postopek poizkušala kar najbolj držati. Kljub temu sva na koncu imela nekaj sile, a sva bila kljub vsemu pravočasna, seveda ob pomoči mentorja in tudi Rokovega očeta, ki je pomagal pri izdelavi. Za izdelavo potrebnih ur si sicer nisva beležila, ampak lahko v grobem povem, da je bilo potrebnih ca. 150 do 200 delovnih ur, da je izdelek nastal«.

Prenos znanja v prakso

Zanimalo nas je tudi, kaj sta se ob tem naučila in pridobila. »Skozi postopek izdelave sva se naučila veliko. Predvsem pomembno je, da sva tekom šolanja pridobljeno znanje lahko prenesla v prakso. Kot sem pri predstavitvi izdelka povedal, sva se šele ob izdelavi začela zavedati, kako obsežno strojništvo sploh je in koliko znanja je potrebno za eno kolo. Sva pa pridobila tudi poznanstva in neprecenljive izkušnje, ki jih bova morda potrebovala v prihodnosti«, pravita Rok in Žan.

Foto: arhiv Rok Antolin in Žan Kelenc, SPTŠ Murska Sobota