Milan Zver: Državljani bi morali imeti večji vpliv na politiko (2. del)

Objavljamo 2. del intervjuja z dr. Milanom Zverom, slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu.

1. del intervjuja si lahko preberete TUKAJ.

Vsi monopoli, ko jim skušaš nekako umestiti v konkurenčnost, reagirajo maksimalno.

Več ali manj smo naredi formalne sprememba. Predmet v bolonjskem programu ni težko narediti. Dejansko gre več ali manj po nekih šablonah in vsebino starega programa vneseš smiselno v bolonjskih program. Večinoma so šli fakultete v programe 2+3. Premalo. Kar 94 % visokošolskih zavodov je spremenilo svoje programe v smeri zahtev bolonjske reforme.

Menim, da je bilo vse preveč tehnični proces. Premalo je bilo vsebinskih sprememb. Če ti učiš na star način, stare stvari, če ne prenavljaš in ažuriraš tem, če ne spremeniš odnosa do študenta, ostane vse po starem, samo forma je druga.

Kako funkcionirate kot »mala slovenska kolonija« v Bruslju?

Kar dobro. Precej se družimo. Včasih nas pokliče tudi veleposlanik in se tudi kaj zmenimo. Jaz imam zraven tudi kmetijstvo, ki je močna tema v evropskem proračunu in pomeni 42–43 %. S tega gre kar 30 % za prvi steber in iz tega vidika ostaja kmetijstvo izjemo močno. Sedaj se pojavljata dva pogleda, s kašno finančno perspektivo gremo v leto 2013, kjer določamo neke tire in tudi v okviru tega se poskušajo določene politike umestit v te tire.  V kmetijstvu se pojavlja veliko denarja. Ker bi želeli vsi ohraniti takšno vlogo kmetijstva, kjer pa bi bilo obenem drugačno, zeleno, ekološko. Manjša vloga pa se namenja podpori proizvajalcem na področju govedoreje, mlekarstva in podobno.

Kako se sliši slovenska pobuda o prehranski varnosti?

To več ali manj vse države pazijo.

Samo razlika je v eni – v Sloveniji in v Nemčiji.

Seveda ena Nemčija pridela sistem za dve Nemčiji, medtem ko Slovenija za pol Slovenije. V tem je razlika. Naš sistem je mogoče skoraj razpadel. Res je, da smo dobri v črpanju, ampak določenih stvari pa premalo proizvajamo. In tu bi se morali bolj znajti. Bolj spodbujati lastno proizvodnjo. Imamo dovolj goveda in jajčk. Seveda ne moremo proizvajati vse hrane doma, ker bi bilo predrago. Včasih se bolj splača nekaj po ceni uvozit, ampak neko osnovo jedro samooskrbe pa bi moralo biti. Za to skrbi vsaka država.

Pogled iz Ljubljane v Bruselj in nazaj. Pri nas se tudi marsikaj dogaja ...

Naša politika postaja primerljiva evropski. Imamo podobne probleme, izzive, tudi debate so po formi podobne evropskim. Imamo pa tudi nekaj specifik, ki jih je prenesla nesrečna tranzicija.  Včasih se ne počutim najbolje, ko me kdo vpraša, kako komentiram Titovo ulico, o odlikovanju Ertla, s čimer imam določene težave.

Se je v Bruslju tudi kaj slišalo o hitrem sprejemanju novela zakona o varovanju arhiva Sove oz. bivše UDBE?

To je neka permanentna zadeva. V Bruslju so določena telesa, ki se ukvarjajo s tranzicijskimi težavami tovrstne narave. Obstaja tudi interparlamentarna skupina o spravi zgodovine, o tem, da bi morali na pravi način poučevati in razlagati totalitarno zgodovino. In pa seveda kaj narediti, da se to več ne ponovi. Morali bi zavestno vlagati v oblikovanje demokratične kulture in pa včasih jasno ter glasno povedati, kaj je vredno zavračanja.

S takimi ukrepi slovenske vlade in predsednika naredimo ravno obratno. Po mojem popolnoma nepotrebno. Tudi zadnji ukrepi, ko so predsedniku komisije prepovedali dostop do vpogleda arhiva, ko je državni organ naredil nezakonito stanje, o čemer se bo govorilo tudi v tujini. S tem si ne delamo dobro ime v tujini. Škoda.

Svet vseeno ocenjuje posamezno državo tako po ekonomski kot politični boniteti, na kateri pa je Slovenija v zadnjih mesecih padla nekaj mest navzdol.

Tako je. Če gledamo indeks merjenja demokracije, ki ga izvaja že nekaj let, smo padli iz prve skupine 30 držav, ki so bili razumljene kot demokratične države, za nekaj mest, kar je velik udarec. Padli smo tudi pri indeksu svobode medijev in tu zelo, zelo. Padli smo tudi pri indeksu človekovega razvoja, ki meri splošen standard razvoja. Zgleda, da je Slovenijo ta kriza najbolj prizadela. Kriza je našla Slovenijo nepripravljeno, zato so vsi ti indeksi tako zelo padli. Zato sta ti dve leti za Slovenijo zelo črni in težko verjamem, glede na držo vlade v zadnjih dveh letih, da lahko ta ekipa premakne voz naprej.

 V Slovenski demokratski stranski ste pripravili alternative tistemu, kar je govorila koalicija in je bilo dvakrat zavrnjeno.

Najprej nismo hoteli pripravljati alternativ, ampak smo hoteli skupaj z vladajočo koalicijo pripraviti ukrepe, ki so bili že na mizi. Ta kriza nas je doletela v nepravem času, v času menjave vlade, kar objektivno vzame nekaj časa in smo želeli iskreno obnoviti pakt partnerstvo za razvoj, ki je bilo vzpostavljeno za čas Janševe vlade, a se ni dalo.

Čutili so se dovolj dobri. Nekateri t. i. radikalni elementi v koalicije niso hoteli slišati za SDS, niti za Janšo in so gladko zavrnili nekatere predloge, ki so bili dobri. Sedaj pa se pojavljamo kot alternativa. Tudi zaradi objektivnih razmer. Javnomnenjske ankete to potrjujejo. Če bi bile volitve zdaj, bi dosegli zelo dober rezultat. Mogoče celo tistega, kar si želimo, več kot 50 %.

Je težko razmišljati v današnjem sistemu? Sploh dokler se ne bo spremenila ustava in volilni sistem?

To bo pa hud zalogaj.

Tukaj so narejeni določeni koraki. Mislim, da se bo dalo kaj zmeniti. Vladajoča koalicija je pripravljena na spremembe, tudi mi smo. Imamo najslabši volilni sistem in vse, kar bi naredili, bi šlo v »plus«. Še zlasti, da bi lahko ljudje točno sami izbirali kandidata in ne samo stranko. Ali pa večinski sistem, ki je bil pred desetimi leti zmanipuliran.

Da bi naredili vsaj neko mešanico, ko bi imeli ljudje večji vpliv na politiko. To se mi zdi ključna stvar. Tudi sedaj vidite, ko so nemiri po svetu. Ljudje hočejo enostavno dati več od sebe in ne marajo, da drugi odločajo o njihovi usodi. To se ne dogaja samo v severni Afriki. Politika in demokracija je na veliki preizkušnji. Javnomnenjske raziskave dokazujejo, da inštrumente demokracije noben ne mara.

Ali lahko ekonomsko socialni položaj zbudi takšne razmere?

To je zagotovo. Je pa tudi demokratična kultura, ker smo šele mlada država. Tu so pa tudi politiki in mediji, ki bi morali spodbujati kulturo demokracije, spodbujajo pa »antikulturo«. Če se ne držiš zakona in nekaterih demokratičnih pravil igre, potem je to izjemo slab zgled za ljudi.

Je lepo biti v Bruslju, ko smo Slovenci deležni raznih afer v medijih, kot na primer o Merkurju, SCT, Vegrad …

Saj se ne morem čisto umakniti iz politike, ker sem vsak konec tedna tukaj fizično, drugič pa sedaj, ko je ta afera o študijskem centru za narodno spravo v medijih in nekateri, kot je Repe, vedno tolčejo tako po meni kot po moji življenjski sopotnici. Tako da te sami potegnejo nazaj v politiko.

Kakšne ventil uporabljate za odlaganje stresa?

To je dobro vprašanje. Včasih sem se sproščal s kakšnim športom. Za nedeljo mi ostane čas za kakšno dobro teniško partijo. Včasih, ko je treba stisniti na prvo žogo, je kar težko. Najboljše se je v takšnih primerih umiriti in če ti uspe, da ne reagiraš na prvo žogo, je to že pol rešitve. V politiki in publicistiki ti to naredi več škode kot koristi.