https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

LOKALNO

»Vsak Slovenec bi moral brez težav prepoznati zastavo, opisati grb, zapeti himno«

26.12.2015 ob 10:00  

Med naše državne simbole spadajo grb, zastava in himna Republike Slovenije, ki označujejo pripadnost Republiki Sloveniji. Ju res poznate? V Murski Soboti smo mimoidoče povprašali ali so ponosni na svojo državo in kako bi lahko postali še bolj nacionalno zavedni. Kljub obilici negativnih mnenj, smo zbrali nekaj pozitivnih mnenj. 

  

Grb je zasnovan kot kozmogram

Grb Slovenije ima obliko ščita. V sredini je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Grb se oblikuje po določenem geometrijskem in barvnem pravilu. Avtor grba je akademski kipar Marko Pogačnik. Po avtorjevi razlagi je zasnovan kot kozmogram.

Zastava: belo-modro-rdeča z grbom Slovenije

Zastava Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Slovenije. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Grb se nahaja v levem gornjem delu zastave tako, da sega z eno polovico v belo polje, z drugo pa v modro. Slovensko državno zastavo je 24. junija 1991 določila slovenska skupščina, ko je sprejela amandma k ustavi iz leta 1974, ter z njo tik pred slovensko osamosvojitvijo nadomestila staro zastavo.

Himna Republike Slovenije je Zdravljica

»Žive naj vsi narodi

ki hrepene dočakat dan,

da koder sonce hodi,

prepir iz sveta bo pregnan,

da rojak

prost bo vsak,

ne vrag, le sosed bo mejak«!

Himna je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna Zdravljica, na melodijo iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka Premrla (1880-1965).

»Ponosni bi morali biti na zgodovino, da smo si sploh uspeli izboriti državo kljub naši majhnosti. Je pa dejstvo, da smo bolj Prekmurci, Gorenjci, Štajerci, Korošci itd. kot Slovenci, tako se bolj identificiramo. Vsak Slovenec bi moral brez težav prepoznati zastavo, opisati grb, zapeti himno, če je le zmožen se podati enkrat v življenju na Triglav, spoznati naše glavno mesto Ljubljano pa še nekatere druge slovenske znamenitosti. Morali bi se udeleževati prireditev, spoštovati praznike in navade, izobesiti zastavo, ne pa da nekateri ne poznajo niti  njenega barvnega zaporedja. Nacionalno zavest lahko v širšem smislu krepi tudi kupovanje slovenskih izdelkov, ki naj bi imeli prednost pred tujimi (npr. kitajskimi), obvezno pa je poznavanje zgodovine. Pa tudi petje več slovenskih pesmi, predvsem slovenskih »klasik«, kuhanje slovenske hrane, ne pa sušiji, pa indijske začimbe, pa razna superživila, ki jih ne znamo niti izgovoriti....«

Tanja, 48 let

»Kot prvo sem bolj ponosen, da sem Prekmurec kot Slovenec. Ponosen sem predvsem na slovensko kulturo, ker imamo v svetovnem merilu zelo znane glasbenike, filmske igralce, režiserje, slikarje, ki so v svetu zelo uveljavljeni. Zaradi naše majhnosti, so komercialno manj zanimivi, posledično jih ne poznamo niti sami, v ZDA pa npr. konkurirajo svetovno znanim, kot npr. igralec Peter Musevski. Svoje doda dejstvo, da se nahajamo na prepihu Balkana in Evrope. Ponosen sem tudi na slovensko kulinariko. Kako dvigniti zavest? Tako, da beremo, se čim več o tem pogovarjamo, razmišljamo«.

Grega, 37

»Sem ponosen Prekmurec, pa tudi na to, da lahko govorim prekmursko in slovensko. Ponosen sem na slovensko, zelo dobro kulinariko. Sicer pa ni lepšega kotička na svetu kot je Slovenija. Imamo zelo lepo pokrajino, ki bi jo morali poznati. Več bi morali hoditi na izlete po Sloveniji, namesto da prehodimo ves svet, Slovenije in Prekmurja pa ne poznamo. Slovenija je lepša kot katerakoli druga država na svetu. Ljudje so povsod po Sloveniji dobri in slabi, pozna se pripadnost regiji, zato smo raje Prekmurci. Več bi se morali o tem pogovarjati. Večkrat bi morali izobesiti zastave«.

Matej, 41

»Mlada generacija razmišlja o tujini, ker pri nas ni možnosti zaposlitev in ne solidnih plač. Kljub slabim gospodarskim razmeram in možnostim za mlade, bi se morali zavedati svojih korenin in biti ponosni na svojo tradicijo, zgodovino, kulturo.  Zato bi država morala v prvi vrsti malo drugače gledati na nas, narediti kaj za to. Nacionalna zavest pa se krepi z večanjem zavednosti: branjem, informiranjem, stremljenjem k slovenskemu, spoštovanjem tradicije, izročila itd«.

Tadeja, 28 let 

»Manjšina Slovencev je ponosna na svoje slovenstvo, večina pa indiferentna. Ponosni so tisti, ki se zavedajo pomena vseh dogodkov v slovenski zgodovini, ki so utrdili Slovence in izoblikovali kot narod, od ustoličevanja karantanskih knezov do osamosvojitve Slovenije, na vseh področjih človekove in družbene dejavnosti: od politike, kulture, športa in še česa drugega. Ta manjšina je ponosna in se bogati ob teh dosežkih. Večina pa živi, spremlja dogajanje in je zunaj vsega odločanja, ki vplivajo na nacionalno zavest. So pasivni opazovalci dogajanja na Slovenskem in zunaj Slovenije, ki potrjujejo slovenstvo ali ga ogrožajo.

Nacionalni ponos je odvisen od medsebojne povezanosti posameznikovega in družbenega življenja. Družbena kriza vpliva na to, da ta ponos pri posameznikih usiha. V boljših družbenih razmerah, bi lahko dosegali večje uspehe in to bolj poudarjali, kar bi se lahko začelo že pri malih nogah, nadaljevalo v mladostnih in zrelih letih. Recimo, v vrtcu s petjem otroških pesmi, ki v razigranosti pripovedujejo o veselju, sreči in družinah z manj težavami, v šoli bi se lahko več govorilo o zgodovini, dosežkih na različnih področjih, z obiskom kulturnih prireditev domačih ustvarjalcev, pogovori o domačih dosežkih na različnih področjih in v najstniških letih nadaljevati, v zrelih letih pa z dogodki na različnih področjih.

Poudarjati moramo dosežke in ne pisati le o negativnih dogodkih. Največ pripomorejo športniki, ki  posredno pripomorejo k nacionalnemu ponosu. Pa seveda poudarjati dosežke. Preveč smo zaplankani in živimo v svojih majhnih vrtovih«.

Janez, 71 let

»Enostavno sem ponosen, da sem Slovenec in to je to. Ponosen, da sem tu, kjer smo. Nacionalni ponos pa bi lahko povečali z več medijske in literarne pozornosti. Vsi bi se morali bolj samozavestno obnašati, več delati na navadah prednikov in samozavesti, to nam manjka. Obnašati bi se morali kot narod«.

Boštjan, 41 let

    Fotogalerija

    Komentarji

    !Za komentiranje se morate prijaviti

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.