FOTO: Projektni partnerji ob zaključku projekta Gorički travniki zadovoljni z izvedenimi aktivnostmi

Javni zavod Krajinski park Goričko je povabil na zaključno konferenco projekta Učinkovito upravljanje z ekstenzivnimi travniki na območju Natura 2000 Goričko -gorički travniki. V sklopu konference so pripravili tudi novinarsko konferenco, na kateri so predstavniki projektnih partnerjev na kratko predstavili rezultate projekta.

Cilj projekta Učinkovito upravljanje z ekstenzivnimi travniki na območju Natura 2000 Goričko -gorički travniki, ki se je pričel marca 2015 in bo trajal do sredine avgusta 2016, je učinkovitejše upravljanje s tremi travniškimi Natura 2000 habitatnimi tipi, velikim skovikom in tremi travniškimi vrstami dnevnih metuljev. Projekt Gorički travniki je podprt iz programa finančnega mehanizma EGP 2009-2014 z donacijo Islandije, Lihtenštajna in Norveške. Vrednost projekta je 298.873,89 EUR, od katerih je 95 % nepovratnih sredstev, 5 % prispevajo  partnerji sami. Nosilec projekta je JZ Krajinski park Goričko, projektni partnerji pa so: Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru in Center za ravnanje z odpadki Puconci.

Zbrane je pozdravila direktorica JZ KPG Stanka Dešnik, ki je povedala, da so novinarsko konferenco namerno pripravili 24. maja, ko se obeležuje Evropski dan parkov, vendar pa, da obžaluje, da zaradi deževnega vremena ne bo mogoče programa v celoti izvesti tako, kot so ga načrtovali, saj košnje trave ne bo mogoče izvesti. Novinarski konferenci je namreč sledil še voden ogled izvedbe varstvenih ukrepov na terenu in zvečer premiera filma Gorički travniki, kateremu je sledila premiera še dveh naravoslovnih filmov (LiveDrava in Krajina v harmoniji).  

Besedo je predala dr. Katarini Groznik Zeiler, predstavnici Ministrstva za okolje in prostor in predsednici Sveta JZ KPG. Ta je izpostavila, da se predvsem trudijo podpreti projekte, ki pripomorejo k ohranjanju narave. Prav posebej jo veseli, da je KPG to s tem projektom tudi uspelo in da KPG s tem tudi izpolnjuje svoje osnovno poslanstvo, ki je: ohranjanje narave.

Iz strani JZ KPG je vodja projekta bil Gregor Domanjko, kateri je poudaril, da so v sklopu projekta nastale tudi čudovite risbe, katerih avtor je Jurij Mikuletič. Vse risbe so v sklopu projekta tudi vsestransko uporabili: za razstave, za plakat, za najmlajše pa so ustvarili spominsko igro in priponke. Izvedena so bila številna izobraževanja, ki bi naj povečala osveščenost domačinov, za šolske otroke pa so potekali tudi naravoslovni dnevi.

Zelo zadovoljni z izvedbo aktivnosti so tudi na KGZS-KGZ Murska Sobota, je vsemu povedanemu dodal dr. Stanislav Kapun. Iz njihove strani je pri projektu sodelovalo približno dvanajst ljudi. Predvsem pa so se ukvarjali s vprašanjem: Kako stimulirati kmete, da stopijo v kmetijsko gozdarske ukrepe? Obdelali so okoli 70 kmetij in zbrali približno 78 ha površin, tako, da so zadovoljni. Sodelovali pa so tudi na izobraževanjih, pri snemanju filma Gorički travniki, pri ocenjevanju naj travnika in naj ogračeka.

DOOPS pa je pri projektu prevzel predvsem monitoring ptic, o čemer je spregovorila Katarina Denac. Od začetka 90. let se beleži upad populacije pri vseh štirih vrstah, ki so jih opazovali ( smrdokavra, bičja trstnica, prepelica in rjavi srakoper). Razlogov, da je do tega prišlo je več: komasacija, lov, strupi, s katerimi uničujemo npr. bramorje, lahko ubijejo tudi ptico, ki bramorja poje. Nekatere vrste ptic sicer počasi okrevajo. Pozitivno na to vplivajo mejice in visokodebelni sadovnjaki, negativno pa njive. Vse to so usmeritve, ki jih bo DOOPS upošteval tudi pri prihodnjih projektih.

Dr. Sonja Škornik iz Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru je dodala, da so oni izvajali dve aktivnosti: pripravili so digitalno bazo travnikov in izvedli anketo, v sklopu katere so preverjali, koliko so ljudje pripravljeni sodelovati,kakšna je ozaveščenost, koliko se jih je pripravljenih vključiti  v projekt. Izsledki ankete kažejo, da je 57% anketirancev za to, da če se na travniku mora opraviti dodatno delo, bi se naj za to nudila tudi finančna pomoč. Velik vpliv ima mnenje o Naturi 2000, srednji vpliv ima mnenje o koristi travnikov in majhen vpliv ima potreba po subvencijah. Predlagajo ukrepe na treh nivojih: tehnološkem, strukturnem in spoznavnem.

Kot zadnja je aktivnosti predstavila Tanja Bagar iz CEROP-a, ki je povedala, da je njihova ključna aktivnost bila odstranjevanje biomase iz travnikov, ki ni primerna za prehrano živali. Ugotovili so, da je čas za kompostiranje te trave daljši, vendar pa je kompost, ki nastane 1. kvalitete. Kakovost komposta je primerna tudi za ekološko pridelavo.

Z varstvenimi ukrepi na travniških površinah so projektni partnerji izboljšali stanje ohranjenosti štirih ciljnih Natura 2000 vrst ptic, treh ciljnih Natura 2000 vrst dnevnih metuljev in treh ciljnih Natura 2000 habitatnih tipov. Z ekološkimi raziskavami so pridobili nova spoznanja za še bolj učinkovitejše varstvo teh vrst v prihodnje. Z informiranjem in ozaveščanjem ciljnih skupin so pripomogli k doseganju trajnosti njihovih ukrepov. Ob zaključku novinarske konference so dodali še, da se bo iz strani JZ KPG delo na teh travnikih prav gotovo nadaljevalo, tudi če ne bo projekta, oziroma finančnih sredstev iz projekta, saj je KPG del travnikov že odkupil.

Več fotografij v spodnji galeriji...