V petek se bo na prvi uradni vožnji z električnim vlakom peljal tudi Cerar

V petek bo v Murski Soboti potekal Uradni zaključek projekta modernizacije, elektrifikacije in nadgradnje proge Pragersko-Hodoš in prva uradna vožnja električnega vlaka (ELOK) na progi Pragersko – Hodoš. Obenem bo potekala slovensot ob 15. obletnici ponovne vzpostavitve železniške povezave z Madžarsko in 170 let prve vožnje vlaka na slovenskih tleh.

 

Proga Pragersko - Hodoš končno eletrificirana

Posodobitev železniške proge na odseku Pragersko–Hodoš je bila ena od prednostnih nalog pri vzpostavitvi konkurenčne železniške povezave z vzhodno Evropo. Proga je sestavni del sredozemskega koridorja in železniške osi Lyon–Trst–Divača/Koper–Divača–Ljubljana–Budimpešta–ukrajinska meja. Čim hitrejši razvoj omenjene železniške osi je bil opredeljen kot prednostna naloga Evropske unije, proga na odseku Pragersko - Hodoš pa je bila edini del prometnega koridorja, ki še ni bil elektrificiran.

Prva faza: rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge za hitrosti do 160 km/h, s čimer so bili vzpostavljeni pogoji za povečanje hitrosti vlakov

Projekt posodobitve železniške proge Pragersko–Hodoš je potekal v dveh fazah. Prva faza je bila izvedena v treh sklopih.

V prvem sklopu je med leti 2013 do 2016 potekala elektrifikacija železniške proge v skupni dolžini 109 kilometrov. V tem sklopu je bilo zgrajenih tudi 5 elektronapajalnih postaj. Drugi sklop, ki je potekal med letoma 2009 in 2015, je zajemal rekonstrukcijo in nadgradnjo železniške proge ter ukrepe na posameznih odsekih in postajah. Na rekonstruiranih in nadgrajenih odsekih prog in postaj je bila zagotovljena kategorija proge D4 oziroma omogočeno povečanje hitrosti vlakov. Tretji sklop aktivnosti od leta 2013 do 2015 je zajemal ukrepe za preprečevanje prekomernih vplivov na okolje. Vsa preobremenjena območja  so bila zaščitena s protihrupnimi ograjami v skupni dolžini 13,5 kilometra, za 145 stavb pa je bila vzpostavljena pasivna protihrupna zaščita.

Skrajšan je bil čas potovanja (zaradi skrajšanja voznih časov) in sicer za 22 minut v smeri Pragersko–Hodoš oziroma 20 minut v smeri Hodoš–Pragersko za direktne potniške vlake, 36 minut v smeri Pragersko–Hodoš oziroma 37 minut v smeri Hodoš–Pragersko za lokalne potniške vlake in 40 minut v smeri Pragersko–Hodoš in 40 minut v smeri Hodoš–Pragersko za tovorne vlake.

Obenem je bil skrajšan čas zadrževanja vlakov na postajah Pragersko in Hodoš, ker ni več potrebna menjava vleke, in sicer za 14 minut na postaji Pragersko ter za 15 minut na postaji Hodoš. S tem so bili omogočeni pogoji za uvedbo direktnih vlakov, ter zmanjšano število lokomotivskih voženj na celotni progi.

Celotna vrednost naložbe v okviru 1. faze – rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko–Hodoš za hitrosti do 160 km/h – je ocenjena na 325 milijona evrov, od česar je Evropska komisija iz Kohezijskega sklada sofinancirala delež v višini 145,80 milijona evrov.

Izvedena dela v sklopu rekonstrukcije, elektrifikacije in nadgradnje železniške proge Pragersko–Hodoš:

- elektrifikacija 109 kilometrov obstoječe železniške proge vključno s postajami in gradnjo vozne mreže, novogradnja 5 elektronapajalnih postaj na Ptuju, v Pavlovcih, Ljutomeru, Murski Soboti in Gornjih Petrovcih,

- rekonstrukcija proge pred Ormožem, v Pavlovcih in Ivanjkovcih,

- rekonstrukcija postaj Ptuj, Ivanjkovci, Ljutomer, Murska Sobota in Hodoš,

- ureditev postajališč Šikole, Strnišče, Hajdina, Zamušani, Osluševci, Velika Nedelja, Pušenci, Pavlovci, Mekotnjak, Ljutomer mesto in Veržej,

- novogradnja in rekonstrukcija komunalne in elektroenergetske infrastrukture,

- prestavitev, novogradnja in rekonstrukcija telekomunikacijskih infrastrukturnih objektov, vodov ter naprav,

- nadgradnja progovnega odseka Pragersko–Murska Sobota v skupni dolžini 58,4 kilometra za zagotovitev deklarirane osne in dolžinske obremenitve proge za kategorijo D4,

- gradnja premostitvenih objektov,

- vodnogospodarske ureditve,

- rekonstrukcija dotrajanih mostov in prepustov večjega razpona,

- nadgradnja štirih večjih jeklenih mostov,

- postavitev protihrupnih ograj v skupni dolžini 13,5 kilometra in pasivna zaščita 145 stavb.

Koristi rekonstrukcije, elektrifikacije in nadgradnje železniške proge Pragersko–Hodoš:

- povečanje zmogljivosti proge,

- elektrifikacija 109 kilometrov proge na poteku Pragersko–Hodoš–državna meja in s tem omogočanje električne vleke kot okolju prijaznejše vrste transporta,

- usposobitev proge za hitrosti do 160 km/h,

- povečanje prepustne zmogljivosti proge Pragersko–Ormož z 78 vlakov na dan na 84 vlakov na dan, proge Ormož–Hodoš–državna meja s 46 vlakov na dan na 67 vlakov na dan,

- bistveno skrajšanje časov voženj vseh vlakov na omenjeni progi,

- ni več potrebe po menjavi vleke na postajah Pragersko in Hodoš, s čimer se skrajšajo potovalni časi vlakov,

- zmanjšanje števila lokomotivskih voženj na celotni progi oziroma relaciji,

- omogočeno je obratovanje potniških vlakov z nagibno tehniko, kar bistveno skrajšuje potovalne čase na pomembnejših relacijah,

- lažji dostop za funkcionalno ovirane osebe – novo urejene klančine na postajah in postajališčih.

Druga faza: modernizacija nivojskih prehodov in izvedbo podhodov na železniških postajah

V okviru druge faze projektov je bila izvedena vrsta posegov, med drugim tudi ureditev vseh križanj cest z železnico na predmetnem odseku. S tem je bila občutno povečana prometna varnost cestnega in železniškega prometa, saj na odseku železniške proge od Pragerskega do Hodoša namreč ni več nobenega prehoda zavarovanega zgolj z Andrejevim križem. Vsi prehodi cest z železnico so zgrajeni izvennivojsko ali zavarovani z napravo za avtomatsko zavarovanje prometa.

Celotna vrednost naložbe v okviru 2. faze – modernizacije nivojskih prehodov in izvedbe podhodov na železniških postajah – je ocenjena na 140 milijona evrov, od česar je Evropska unija iz Kohezijskega sklada sofinancirala delež v višini 61,23 milijona evrov.

 

Izvedena dela v sklopu modernizacije nivojskih prehodov in izvedbe podhodov na železniških postajah:

- ukinjenih 32 nivojskih prehodov,

- modernizirana in urejena zavarovanja z avtomatsko napravo za zavarovanje 27 nivojskih prehodov,

- izvennivojsko urejenih 19 prehodov – od tega 12 podvozov, 5 nadvozov ter 2 podhoda za pešce in kolesarje,

- urejene povezovalne poti in deviacije v dolžini 41,6 kilometra in več cestnih premostitvenih objektov (prepusti, mostovi),

- zgrajeni postajališči Cirkovce in Grlava,

- urejena komunalna in energetska infrastruktura na območju križanj,

- vodnogospodarske ureditve,

- postavljene pasivne protihrupne zaščite na območju Ljutomera in Murske Sobote,

- modernizirane signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave.

 

Koristi modernizacije nivojskih prehodov in izvedbe podhodov na železniških postajah:

- usposobitev proge za hitrosti do 160 km/h zaradi zavarovanja in ukinitve nivojskih prehodov,

- povečanje stopnje varnosti prometa zaradi ukinitev in ureditev nivojskih prehodov ter zaradi gradnje izvennivojskih križanj,

- skrajšanje časa potovanja,

- prihranek časa udeležencev v cestnem prometu zaradi ureditve izvennivojskih križanj cest z železnico.

Pa še kratka zgodovina proge Pragersko-Hodoš

17. decembra 1857 so začeli graditi progo Pragersko–Čakovec kot del navezave Budimpešte na obstoječo železnico Dunaj–Trst. Prvo preizkusno vožnjo so opravili 29. oktobra 1859, naslednji uradni preizkus pa je bil 8. marca 1860 od Ptuja do Velike Kaniže (Nagykanizsa) in nazaj do Pragerskega.

24. aprila 1860 je sledila uradna otvoritev odseka Pragersko–Ptuj–Ormož–Središče–Čakovec–Kotoriba–Velika Kaniža (Nagykanizsa). Proga je že v naslednjem letu mimo Blatnega jezera dosegla Budimpešto in 1. aprila 1861 zaznamovala začetek redne linije med Pragerskim in Budimpešto.

Leta 1907, v času avstro-ogrske monarhije, je bila vzpostavljena nova železniška povezava Murska Sobota–Hodoš–Zalalövő. Uradno odprtje proge je bilo 26. junija 1907. Ker je del Prekmurja do Murske Sobote spadal pod ogrsko oblast, je ogrska monarhija zgradila progo do meje svoje pravne oblasti in s tem povezala Mursko Soboto s središčem Budimpešte.

Leta 1924, v času Kraljevine SHS, je bil zgrajen tudi odsek proge Ljutomer–Murska Sobota. Tako je z vzpostavitvijo proge Prekmurje postalo povezano  z Ljubljano, hkrati pa je proga povezala tudi Slovenijo z Budimpešto. Odprtje proge Ormož–Ljutomer–Murska Sobota je bilo 22. novembra 1924.

Leta 1945 je madžarska stran zaradi upada prometa ukinila progo Zalalövő–Hodoš.

31. maja 1968 so bile opravljene zadnje vožnje vlakov na progi Murska Sobota–Hodoš, 1. junija 1968 pa je bila proga zaradi racionalizacije železniškega sektorja ukinjena in odstranjena (povezava do postaje oziroma nakladališča Puconci je obratovala le za tovorne namene).

Leta 1981 je bila izdelana prva študija, ki je ocenjevala možnosti ponovne vzpostavitve železniške povezave na odseku Puconci–Hodoš–državna meja–Zalalövő in ekonomičnost izgradnje take proge.

30. aprila 1999 se je uradno začela gradnja nove povezave, ko je bil položen temeljni kamen. Tirnice so se na mejni postaji Hodoš srečale 27. septembra 2000.

16. maja 2001 sta predsednika vlad Republike Slovenije in Republike Madžarske, Janez Drnovšek in Viktor Orban, slovesno odprla novo progo Puconci–Hodoš–državna meja, s tem pa je bila ponovno vzpostavljena neposredna železniška povezava med sosednjima državama. Prvi vlaki so po novi progi zapeljali takoj po odprtju 17. maja 2001.

Leta 2013 se je začela nadgradnja in elektrifikacija proge, ki je bila zaključena v letu 2016.

Ob prvi uradni vožnji z elektrificiranim vlakom bo Mursko Soboto obisk Cerar

V petek bodo med 11. in 18. uro dogodek obeležili s številnimi nastopajočimi (folklorna skupina Tine Rožanc, Kvartet Feguš, Magical Therater Serpents in šrevilni drugi). Pred poslopjem železniške postaje Murska Sobota pa bo potekal še slavnostni govor predsednika vlade RS dr. Mira Cerarja.