V Pomurskem muzeju predstavili knjigo o madžarskih beguncih v Sloveniji

V petek, 24. marca 2017, je v Pomurskem muzeju Murska Sobota potekala predstavitev knjige o madžarskih beguncih v Sloveniji v letih 1956 in 1957 s posebnim poudarkom na razmerah v Prekmurju in Porabju. Knjigo z naslovom "Kam gremo, prijatelji? V svet!" so predstavili avtorji dr. Attila Kovacs,  dr. Lajos Bence in Tanja Kolosa.

Dr. Lajos Bence, dr. Attila Kovacs, László Göncz in Tanja Kolosa so štirje avtorji zbornika, v katerem je zbranih pet študij, ki bralcu predstavljajo madžarsko begunsko vprašanje leta 1956 in 1957 ter dogajanje v Sloveniji. V Sloveniji so madžarske begunce nastanil v Veržeju, na gradu Borl, v Radencih, Štatenbergu, Rogaški Slatini, Jelšingradu, na Bizeljskem, v Brestanici, v sprejemnem centru v Črncih na Apaškem polju in v Murski Soboti.

Pred vsebino zbornika pa še pojasnilo naslova. Četrtega novembra 1956 se je v Jugoslavijo iz vojašnice Zajda v bližini naselja Lenti, umaknila celotna četa stotih vezistov. S polno opremo, radijskimi oddajniki in orožjem ter 17 vozili so pri Rédicsu prečkali madžarsko-jugoslovansko mejo. Ko so prispeli v prvo slovensko naselje Dolga vas, v kateri so živeli pretežno madžarski prebivalci, naj bi na poizvedovanje domačinov: "Kam gremo prijatelji?" vojaki odgovorili: "V svet!", je povedal dr. Attila Kovacs.

Dr. Lajos Bence je pripravil prvo študijo, ki dogodke na Madžarskem leta 1956 in begunsko vprašanje predstavlja z vidika takratnega slovenskega in šele razvijajočega se madžarskega tiska v Sloveniji.

V osrednjem prispevku je dr. Attila Kovacs s pomočjo arhivskih virov, strokovne literature, intervjujev in časopisnih prispevkov, razkril jugoslovansko begunsko politiko in obravnavo begunskega vprašanja v Sloveniji.

Sledi tretja študija, v kateri je László Göncz s pomočjo intervjujev in arhivskih virov, ki so bili zabeleženi v preteklem desetletju, prikazal sprejem madžarskih beguncev v Sloveniji.   

Dr. Attila Kovacs je pripravil tudi četrti prispevek, v katerem je predstavil osem begunskih taborišč in dva sprejemna centra, ki so jih na območju Slovenije ustanovile jugoslovanske/slovenske oblasti v letih 1956 in 1957. Zanimivost te študije so fotografije slovenskih begunskih taboriš in sprejemnih centrov. Fotografije so iz petdesetih let 20. stoletja kot tudi iz leta 2016.

V zadnjem dokumentu zbirke je Tanja Kolosa predstavila edini slovenski časopisni članek, ki o madžarskih beguncih v Sloveniji ne poroča zgolj v številkah, saj je novinar dogodke na Madžarskem ter položaj beguncev opisal po osebnem srečanju in razgovoru z ljudmi.

Več fotografij v spodnji fotogaleriji...