Štefan Grabar - Pištek, človek, ki poleg glasbe skriva v sebi še druge talente

Štefan Grabar – Pištek je glasbenik, ki ga poznamo številni v Prekmurju in tudi širše po Sloveniji. Vedno nasmejan, odkrit, prijazen in pripravljen zabavati ljudi, pa poleg glasbe obožuje tudi druge stvari. Katere, preberite sami.

Štefan Grabar - Pištek je Sobočanec, tukaj je bil rojen pred dobrimi 60 leti. Že kot sin privatnika je bil v svoji mladosti pravi „lokal patriot“. To se kasneje odraža tudi v njegovem glasbenem repertoarju. V svojih pesmih (Tu sem doma, Nindri indri na ton svejti, Zbogom Nemčija) opeva lepoto in čar prekmurske zemlje oz. pokrajine. Pokojnima staršema pa je posvetil pesem Stara domačija.

Za besedila njegovih pesmi skrbi znani tekstopisec Drago Horvat. Ta je v Pišteku prepoznal, da mu glede na njegovo naravo in osebnost ustrezajo besedila s hudomušno oziroma satirično vsebino (Odi pod mojo deko, Ljubim jo prek Facebooka). Običajno poje pesmi v prekmurskem narečju, a odkar se je leta 2010 predstavil v oddaji Slovenija ima talent, katera je botrovala temu, da je dobil prepoznavnost v širši Sloveniji, se je odločil, da bo nekaj pesmi zapel tudi v slovenskem jeziku. Po Talentih se je spremenil tudi njegov repertoarni koncept na nastopih.

Pišteku glasba ni tuja. Že v 7. razredu osnovne šole je ustanovil prvi ansambel, v katerem je igral harmoniko in seveda pel. Ima končano tudi nižjo glasbeno šolo. Poleg harmonike igra kitaro, v času študijskega življenja v Zagrebu, pa si je žepnino služil kot bobnar. Z mnogimi tedanjimi znanimi ansambli je „prečesal“ Hrvaško, v poletni sezoni pa je z ansamblom zabaval turiste na Makarski rivieri.

Foto: osebni arhiv

„Sem glasbenik po duši in srcu, a po poklicu sem inženir konfekcijske tehnologije. Obiskoval sem Tehnološko fakulteto v Zagrebu, smer moška moda. Tako sem kar 35 let delal v Muri, kjer sem bil mojster, vodja izmene, najbolj pa sem užival v oddelku, kjer sem šival moška oblačila po meri,“ se časov v nekdanji Muri spominja Pištek. Sedaj razumemo, zakaj takšna ljubezen in kreativnost, predvsem pa barvitost ter unikatnost suknjičev, ki jih Pištek nosi na svojih nastopih.

Ker je delo v Muri zahtevalo celega človeka, za glasbo ni imel veliko časa in zato je bila ta potisnjena v ozadje, kjer ga je tiho čakala. Šele, ko je ostal brez službe, je našel svoj mir in zadovoljstvo spet ter prav v glasbi. K temu, da naj znova začne prepevati in se vrne na glasbene odre, je v veliki meri zaslužen njegov tonski tehnik Andrej Novak in seveda Pištekova družina, ki mu je ves čas stala ob strani in mu bilo v oporo ter spodbudo.

„Ni samo glasba moja velika strast, ampak sem tudi velik knjižni molj. Najraje berem trivialne zgodbe avtorjev, kot sta Mary Higgins Clark in Sidney Sheldon, zadnji čas pa obožujem Harlana Cobena. Ob branju zgodb pozabim na čas in vse stvari okrog sebe,“ hiti pripovedovati Pištek.

Ob glasbi in branju knjig Pištek pozimi najde sprostitev v komponiranju novih pesmi, poleti pa preživlja prosti čas v svojem ateljeju. Tam nastajajo številne slike na platnu z oljno tehniko. Pred leti je vihtel čopič in upodabljal motive iz narave, v zadnjem času pa so njegova strast ženske z dežniki in teh slik je kar precej.

„Sem človek, ki ljubi oder, mikrofon, reflektorje, luči, televizijske kamere, največje zadovoljstvo pa mi je, da na nastopu zabavam ljudi in da ti za nekaj časa pozabijo na vsakdanje skrbi,“ je pogovor zaključil Pištek.

Več fotografij v spodnji galeriji...