https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

INTERVJU

Alojz Kavaš: Naše oči so preveč objektivistične, ne vidijo tistega, kar bivajoče presega

Šalovci, 20.06.2011 ob 22:57  

V Šalovcih smo se pogovarjali s predsednikom društva Mozaik Alojzem Kavašem, ki se ukvarja z vključevanjem najranljivejših družbenih skupin s pomočjo socialno-ekonomskih programov. Ekosocialna kmetija Korenika, ki jo vodi, s svojimi ekološkimi izdelki, ki so namenjeni prodaji, postaja vse bolj prepoznavna.

Društvo Mozaik v lokalnem okolju postaja  vse bolj razvejano s svojimi dejavnostmi. Predvidevam, da potrebe po programih, ki jih izvajate, naraščajo. Drži?

Potrebe po teh programih so nenehno prisotne. V kriznih časih se zagotovo pojavljajo večje potrebe. Mi nenehno delamo z marginalnimi družbenimi skupinami in zdi se nam, da to ni vprašanje časa, krize ali neke situacije, ampak bolj v smislu "zadnji bodo prvi". Naše poslanstvo je preprosto v tem, da držimo ogledalo družbi, zakaj se to pojavlja, ali obstajajo razvojni obrazci, ki ne producirajo družbene neenakosti. Naša drža je taka, da gre za to, da četudi bo družba v razcvetu, bodo še vedno neki "ostanki" na margini, mrtvi rokavi, potrebni pomoči, ne samo tisti glavni tok. To je predmet našega dela.

Omenjate razvojne modele, ki naj bi jih družba iskala. So ti, ki se jih poslužejete, dovolj učinkoviti v praksi? Se meje brišejo?

Ta zunajčasnost, o kateri govoriva, se mi zdi dobro izhodišče. Neumen bi bil, če bi rekel ljudem, naj mi sledijo in bodo prišli v božje kraljestvo. Naše poslanstvo je med drugim tudi v tem, da ljudem prikažemo, kakšni različni razvojni modeli obstajajo, razen tega neoliberalnega, za katerim stojijo tako Cerkev, politika in mladi ekonomosti.

Zagotovo obstajajo drugi. Poznamo univerzalni temeljni dohodek, poznamo t.i. Plan B za Slovenijo itd. Obstaja kup modelov, ki so v igri, mi pa poskušamo za pomursko okolje nekaj takega, kar je za našo slovansko identiteto primernega. Je pa v našem okolju problem tudi to, da ljudje sledijo nekim lokalnim veljakom – "Jack" pravi tako, "Ajta" pravi tako in vsi ju poslušajo. In potem škof Peter pravi tako, pa ga prav tako vsi poslušajo, ne da bi prej premislili.

Mislite, da imajo te avtoritete v lokalnem okolju res tako moč, da generirajo razvoj in miselno percepcijo prebivalstva?

Karikiram, reciva, da pretiravam. Ni problema. Reciva, da so ti "veljaki" izraz tega časa, so izraz prekmurskega človeka. Ker problem je prekmurski človek. Kako delati s tem Prekmurcem, da se bo notranje prebudil? Gre za ta spanec, omrtvelost, ki jo je potrebno prebuditi. Pa to ni samo problem prekmurskega človeka, je vseslovenski in svetovni problem. Mi smo samostojni, problem je, da nismo samotvorni.

Na kateri vzgib je potrebno ciljati, da ga prebudimo?

Polilog mora biti. Vsak mora predstaviti svojo vizijo, razmišljanje. Šele ko se soočijo mnenja, lahko pride do nekega konsenza. Slednjega ne more biti, če "Ajta" pride, udari po mizi in tako mora biti. Takrat vlada avtoriteta, takrat je "Ordnung und disciplin". Na ta način se ne da. Ampak "Ajta" v to ne bo šel. Zato so pomembne nevladne organizacije in društva. Dober primer takega aktivizma je festival Zbüjdi se! mladih pomurskih študentov socialnega dela in socialnih delavcev.

Ostaniva pri tem prebujenju. Na kakšen način ranljivim družbenim skupinam, ki jih vključujete v svoje dejavnosti na ekosocialni kmetiji Korenika, poleg dela na kmetiji, "vračate" življenje?

Težko je. Marginalne socialne skupine so zadnje. Meni preostane to, da te ljudi poskušam čim bolj motivirati in sploh najti motivacijski vzgib. Delamo tudi na izobraževalni ravni, kjer jim skušamo približati, kako določene stvari na različnih nivojih funkcionirajo. Da se tudi delovati na duhovni ravni, ampak oni so bolj na ravni astrala, ker ni nekega intelektuanega potenciala, ki je pri tem pomemben. Delamo na astralni, čutni ravni. Pri tem pa nam seveda spet primanjkuje časa, ker moramo pridelati hrano in izdelke za prodajo. 

Delo z ranljivimi družbenimi skupinami lahko pogosto izgleda kot "večno scanje proti vetru". Kaj vam kot tistemu, ki "ščije", daje veter v jadra?

Mislim, da je razmerje med mano in med njimi izrazito transparentno. Njim ne moreš blefirati. V odnosu z njimi krepiš duha svoje osebnosti, obenem pa se krepi tvoje razmerje do drugih, samega sebe. V tem smislu se človek drugače ozira na druge socialno-družbene skupine. Človek se osvobaja samega sebe. 

Projekt Vas sožitja na Pušči, ki ga izvaja vaše društvo, želi obuditi človeški potencial, o katerem govorite. Je recimo romska problematika kot taka v smislu človeškega kapitala nastavljeno razbito ogledalo širši družbi ali je ne gre gledati tako enoznačno?

Nataša Sukič je napisala knjigo Nomadi in desperadosti. Ena izmed boljših knjig. Romi so naše ogledalo nomadstva. Vsaka domovina jim je tujina, vsaka tujina jim je domovina. Na ta način se poskušajo vključevati v katerekoli družbe. Imajo ta občutek univerzalnosti, ker so lahko kjerkoli. To so antropološki pogledi, na konkretni ravni pa je averzivni odnos do manjšine. Naše poslanstvo je, da se naša "večinska" skupnost preveč ne pregreši. Vem, kako je biti marginalec, ker z njimi delam. To manjšinsko občestvo bo po mojem mnenju še imelo težave, ko bo začelo pokati, ker je tako bilo vseskozi v zgodovini.

Na kakšno pokanje mislite?

Gre za obdobje, ko bo recesija prišla v depresijo.

To oboje se že dogaja. Se vam ne zdi?

Se dogaja, ampak še ni prišlo na dno depresije.

Od vsakega po njegovih sposobnostih, vsakemu po njegovih potrebah. Je težko najti pravo mero obojega?

To je dobri, stari rek, ki je zgodovinsko prisoten. Kdaj je v človeku prisotno preobilje tistega duhovnega, tistega človeškega, ko lahko drugemu rečeš "razumem te". In pristaneš na njegovo logiko, da se zavedaš, da sicer ni prava, ampak še zmeraj upaš, da bomo s skupnimi močmi prišli do rešitev. 

Precej omenjate duhovne dimenzije pri svojem delu. Na nedavnem strokovnem posvetu v romskem naselju Pušča ste v svojem govoru omenjali kulturno-duhovni potencial, ki ste ga tam zaznali. Se vam ne zdi vse skupaj preveč mistično?

Mistike ne bi podcenjeval. To je filozofska drža, ki presega racionalno. Do mistike imamo podcenjujoč odnos, ker mislimo, da je samo racionalno normalno. Mistagoška vpeljanost v problem je pot, ki nas lahko popelje iz problema. Recimo ko razumem socialne, ekonomske, racionalne, antropološke in ostale okvirje določene situacije, pa se mi pojavi občutek, da kljub vsemu še nekaj manjka, da mi še nekaj ni jasno – šele takrat se pomaknem v mistično, intiutivno. 

Nori kmet ima debelejši krompir, kot tisti, ki dela vse na racionalni ravni. Tisti kmet, ki sliši, kako trave raste, je iz nemogočih razmer nekaj naredil. Tu se mi zdi, da ima mistika bistveno več poudarka na duhovnem holizmu. To pomeni, da gledam na stvar ne le s svojega strokovnega vidika ampak transprofesionalno. Naše oči so preveč objektivistične, ne vidijo tistega, kar bivajoče presega. Tebe vidim, ne vidim pa tvojega ozadja. Da bi ga videl, se morem malo potruditi.

Verjetno se strinjate, da je teh bivajoče presegajočih oči v stroki premalo.

Lahko pripeljemo ne vem kakšno četo strokovnjakov, ki bodo imeli fizikalne oči, pa jim to ne bo pomagalo. Še nekaj drugega sem želel povedati. V Pomurju je zadosti izobraženih ljudi, ampak se zadovoljijo z obstoječim stanjem. Nikoli ne rečemo, kar je, ni. Kar naj bi bilo, ne more biti. Da bi se spraševali, kako bi lahko bilo. To so "Jackove" dimenzije. Oni si želijo svetovalcev od drugod, ki da bodo vse rešili. Če ne gradiš iz sebe, ni rezultatov.

Ko ravno omenjate zunanje svetovalce, ki naj bi reševali Pomurje, ne moreva mimo kreativnih direktorjev za 1500 evrov dnevnega honorarja. 

Nimam upanja. Je pa to problem nas Prekmurcev. Tem zunanjim svetovalcem ne moremo očitati nič. Mi smo krivi, ker se ne vemo sesti skupaj in videti, kdo kaj zna. Pa potem se konča v tem smislu: Ta ni dober, ker je pijanec, ta ni dober, ker je kurvež, tretji ni dober, ker je "Madžar" itd. Ta polilog nam manjka.

V zadnjem času se v Sloveniji veliko govori o problemih. Kako velik problem je po vašem mnenju to, da je slovenski vrh družbe očitno ustvarjen za ustvarjanje problemov?

Zgodovinsko gledano je v kriznih časih obdobje, ko gremo proti depresiji, razumljen kot spodad elit. Nove elite prihajajo, stare se pa držijo svojih privilegijev. V zgodovini je bilo vedno tako, da stare elite brez pokanja niso kar tako predale oblasti novim elitam. To, kar se dogaja v Sloveniji, je zaton ene elite, in nastajanje zametkov nove. Povsod se to na podoben način dogaja. Od nas, panonskih Slovencev, če nas tako poimenujeva, ki nismo nikoli nikogar napadali, bi bilo lepo in odgovorno, da opozarjamo na to, da naj se to zgodi s čim manj "krvi". Ravno marginalne družbene skupine nosijo največje breme teh prelomov. Ni odprtosti navzven. Ni dovolj, da si za božič dobrodelen. Iz prekipevajočega preobilja moraš to delati. To so dimenzije, na katere se moramo opirati.

Te dimenzije se mi zdijo naivne. Sploh v času, v katerem živimo.

Raje bi ostal naiven, kot da bi se priključil katerikoli skupini. Raje ostanem sam in naiven. Vsak človek mora priti v kontakt z univerzumom in se šele nato povezovati z bližnjim. Tu smo zaradi drugih. 

Zaposlitveni center Korenika

Zagotavljanje materialnih in formalno-pravnih pogojev za ustanovitev zaposlitvenega centra Korenika v Šalovcih se je pričelo že v letu 2006, ko so v Mozaiku od občine Šalovci prevzeli propadajočo kmetijo in jo začeli temeljito obnavljati in opremljati za delovno usposabljanje in zaposlovanje invalidov in drugih ranljivih družbenih skupin. Po zaključitvi del na objektih in so nabavili opremo za hladno stiskanje kakovostnih rastlinskih olj. Na ta način so pridobili zaključeno celoto, ki jim omogoča redno delovanje zaposlitvenega centra Korenika.

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. samosim84
      21.06.2011 ob 15:40 samosim84

      http://www.facebook.com/MOZAIK.drustvo.za.socialno.vkljucenost

      0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.