https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

INTERVJU

Andrej Gerenčer: Napake so bile storjene, a je Slovenija vseeno dosegla napredek (2. del intervjuja)

Murska Sobota, 24.06.2011 ob 11:39  

Ob 20. obletnici osamosvojitve Slovenije in vojne, ki je bila posledica tega, smo se pogovarjali s takratnim predsednikom Občine Murska Sobota, nekdanjim poslancem in podpredsednikom državnega zbora ter veleposlanikom na Madžarskem Andrejem Gerenčerjem. V drugem delu intervjuja lahko preberete, kakšen pogled ima naš gost na razvoj Murske Sobote in Slovenije, ter kaj meni o aktualnih političnih zadevah.

Bi danes dvajset let storili kaj drugače?

To je vse prihajalo tako naglo, da so bili trenutki odločitve. Napaka je zagotovo bila lokacija štaba, ki je bila neprimerna. Kot drugo premalo smo pripravili ljudi, da ne bi bilo prvega strahu v Murski Soboti zaradi letal.

Nikakor pa mi ni žal, da nismo soglašali k napadu vojašnice. Ostali smo živi, mesto celo, za to pa nam ni dal nihče nobenega priznanja. Edino dve leti po tistem, ko smo na mestni občini podelili priznanje za občinski praznik pomožnemu škofu dr. Smeju, je le-ta v svojem nagovoru v začetku povedal, da čestita vodstvu občine, da je v času vojne tako pametno ravnalo, da smo vsi živi in zdravi ostali pa mesto celo.

V kakšno državo se je Slovenija razvila v dvajsetih letih?

Če odmislimo dogodke, ki jih imamo v zadnjem času, je bila Slovenija od držav tranzicije bila ena od boljših. To vem iz osebnih izkušenj, ko sem bil veleposlanik na Madžarskem, pokrival pa sem še Bolgarijo, Ukrajino in Moldavijo. Nikoli nisem imel težav, če sem na katerem koli ministrstvu zaprosil za pogovor, reševal sem tudi težke probleme, recimo prodajo Krkinih zdravil v Bolgariji, ko so »izviseli«.

Res je bilo storjenih nekaj napak, predvsem denacionalizacija, kar bi se lahko drugače storilo in ne v škodo upravičencev, potem certifikati, katerim ljudje niso zaupali, eni pa so to izkoristili, v ponos pa nam ni niti tranzicija, ki je na površje vrgla tajkune.

Drugače pa je Slovenija dosegla svoj napredek, se uveljavila v svetu kljub svoji majhnosti. Bili smo kot nestalna članica v varnostnem svetu, predsedovali smo OVSE-ju, sprejeti smo bili v Evropsko unijo, ji predsedovali.

 Kakšne spremembe so se zgodile na nivoju občine z nastankom Slovenije?

Leta 1990 smo imeli volitve za skupščine občine, ki je imela tri domove ter 129 delegatov, imeli smo še predsedstvo skupščine in izvršni svet. Tudi v naši občini je imel večino Demos, sam pa sem bil predstavnik socialistov in nisem imel večine v skupščini. Ampak ko so bile prve tajne volitve za predsednika skupščine sem vseeno dobil primerno večino in takrat sem si zadal človeško nalogo, če mi že zaupajo ljudje tudi iz drugega tabora, moram storiti vse, da bo občina vseh občanov, ne pa strankarskih prerivanj.

V prvih štirih letih smo kljub vsem težavam, ki smo jih imeli, vse stvari dobro izpeljali. To je seveda zahtevalo veliko naporov, pred vsako sejo sem dva, tri dni prej poklical predstavnike političnih strank, debatirali o vsem in vedno našli kompromis. Če bi danes ocenjeval tisti mandat, lahko rečem, da smo marsikaj dobrega storili.

Leta 1994 so vam volivci zaupali tudi županski mandat v Mestni občini Murska Sobota ...


Tistega leta je nastala nova lokalna samouprava in sam nisem bil pristaš prevelike drobitve soboške občine. Kakorkoli do takrat smo bili šesti po velikosti v Sloveniji in smo nekaj pomenili. Takrat smo se odločali, kaj želimo v tej soboški občini. Idej je bilo ogromno, skoraj v vsaki vasi so želeli imeti svojo občino. Po mojem mnenju bi bilo dovolj, če bi se velika občina Murska Sobota razdelila na štiri, pet občin, ampak na koncu je bilo ustanovljenih devet občin.

Ena od njih je seveda murskosoboška mestna občina, za katero sem se s sodelavci zelo trudil, da naj nastane prava mestna občina, tudi s primestjem. Takrat smo dobili tudi priznanje v Ljubljani na komisiji za lokalno samoupravo za primernost. Zanimivo je, da so k nam želeli iti tudi vas Martjanci in Moravske Toplice. Martjance bi vzeli zraven, ker še spada v ta okvir, vendar je bila težava v krajevni skupnosti, v kateri so pod Martjance spadali še Sebeborci in Krnci, zato smo to misel opustili.

Narejene so bile tudi nove volitve, ko sem zmagal v prvem krogu, zanimivo pa je, da sem imel zelo dobre protikandidate, vse z akademsko izobrazbo, eden celo doktor znanosti. Kasneje smo vsi dobro sodelovali v mestnem svetu.

Katere dosežke si štejete v čast iz tega mandata?

Prvo, kar mi je zelo v ponos, je delitvena bilanca med novoustanovljenimi občinami. Zamislite si, da je župan Občine Moravskih Toplic postal Franc Cipot, prej računovodja velike občine, Janko Halb pa župan Občine Rogaševci, podpredsednik izvršnega sveta, tako da sta v drobtine poznala položaj občine. Delitveno bilanco je bilo hudo narediti. Vsi so želeli, da najprej razdelimo sredstva z računa občine, to je bilo 780 milijonov tolarjev, sam pa sem povedal, da je delitvena bilanca v celoti, zmeniti se je bilo potrebno o šolah, blokih, knjižnicah in podobno. Tu bi izpostavil predsednika sveta in računovodjo, ki sta mi pomagala, da smo vse stvari pripravili. Tako smo kot prvi v Sloveniji uspeli narediti delitveno bilanco, eni so se še par let kregali in tožili. In kako smo naredili bilanco. Veliko občino smo razvijali policentrično, zato smo se zmenili, da tam kjer leži, ostane v tisti občini.

Drugo stvar, ki si štejem v čast, je natečaj za mestno jedro v Murski Soboti in izbrali najboljši projekt. Osnova je bila tisto, kar se danes izgrajuje. Sprejeli smo tudi devetletni razvoj investicij v šolstvu, torej za osnovne šole in vrtce, sprejeli pa smo tudi dogovor za gradnjo glasbene šole v Murski Soboti, že takrat, žal je bila komaj pred leti narejena.

Že prej sem bil tudi dva mandata, torej osem let, "župan" velike občine in danes sem ponosen, če pridem na Goričko in me imajo radi, ker se je v drugem mandatu veliko vlagalo v podeželje.

Vaš županski mandat pa je ni trajal dolgo …

Tako je. Čez dve leti sem bil nato izvoljen za poslanca, ker pa je bil po statutu občine župan profesionalec, sem prvi od poslancev kot župan tudi odstopil. Za kandidaturo sem se odločil na pobudo dr. Janeza Drnovška, ki je želel, da sem v Ljubljani. In res, postal sem tudi podpredsednik državnega zbora.

Po opravljanju funkcije župana in poslanca ste se nato podali še v tujino …

Štiri leta sem bil veleposlanik v Budimpešti. V tem času sem spoznal mnogo ljudi, naredili smo veliko sodelovanj na kulturnem in gospodarskem področju. Bilo je precej obiskov naših predsednikov in premierjev v teh državah, tako da sem veliko doživel, tudi spoznal in srečal veliko ljudi. S strani države Madžarske in države Bolgarije sem bil odlikovan s pomembnimi državnimi odlikovanji in vesel sem, da sodelovanje gre naprej in da Slovenija v teh državah ima pomembno mesto.
 

Kako gledate na razvoj Murske Sobote v dvajsetih letih?

Začeli smo dobro, žal pa nas je pokopalo to, kar se je zgodilo s kovinsko industrijo, mesno industrijo in nazadnje Muro. Za primer naj povem, če bi mi v Pomurju bili dosledni, kaj se dogaja, bi lahko naša podjetja med sabo kupovala delnice in bo to ostalo doma, tako kot so to naredili na Gorenjskem. Najprej smo izgubili banko, Radensko, izgubili smo SOZD Pomurko, ki je gradila v celotni Sloveniji živilsko-predelovalno industrijo. Res pa je, da so nekateri dobili preveč vloge pri tranziciji kmetijstva in mnogi so bili za to, samo da se razproda in tako se je komaj obdržala Tovarna mlečnega prahu in Agromerkur, no to se je zdaj na srečo pobralo.

Žal nam je lahko tudi za Potrošnik, ki so ga kupila Živila, ki so bila materialno mnogo šibkejša. Z vsem tem so se zgubila delovna mesta, zgubili smo razvoj in težko se bo spet pobrati na noge. Recimo v kmetijstvu je govedoreja padla, proizvodnja mleka in prašičerja tudi, še dobro da obstaja Panvita in pelje nekatere stvari naprej.

 

Ni pa to konec sveta, potrebno se je upreti predvsem na lastne sile, imamo Zakon o Pomurju, ki ga moremo pametno izkoristiti in ustvariti nova delovna mesta.

Kakšen pa je vaš pogled na aktualno stanje v vladi?

Mislim, da ni dobro, škoda, da je do tega prišlo, ker tudi en del opozicije ima samo to, da čim slabše, tem boljše za nas, kar se bo maščevalo. Tudi padci teh referendumov ni nič dobrega, ker bomo finančno hudo prizadeteti, če se ne bomo uredili. Samo upamo lahko, da se nam ne zgodi scenarij Grčije, Portugalske ali Španije, za to pa je potrebno trezne glave. Vlada bo odslej manjšinska, kar bodo težave pri sprejemanju pomembnih zakonov. Škoda je, da so ljudje na enih referendumih, ki bi jih morali sprejeti, glasovali proti vladi.

Bi raje videli predčasne volitve ali naj vlada vztraja do rednih volitev?


Če bi zdaj našli pravo ime za vodenje vlade, bi tudi manjšinska vlada funkcionirala. Bojim se, da temu ne bo tako in da bodo potrebne predčasne volitve. Če bo šla agonija naprej, takšna kot je zdaj, so boljše predčasne volitve, da se tega čim prej reši. Mislim, pa da ne eni, ne drugi nimajo prevelike želje po njih.

Kaj počnete danes, ko uživate v pokoju in nimate več nobene politične funkcije?

Vodim Seniorje Pomurja, angažiram sem pri Vinskih vitezih, sodelujem pri Lions klubu, največ časa pa preživim v vinogradu, kjer je dela res ogromno.

 

Preberite tudi:

20 let Slovenije: Malo je manjkalo, pa bi Mursko Soboto zbombardirali (1. del intervjuja z Andrejem Gerenčerjem)

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. viktor
      24.06.2011 ob 13:47 viktor

      či bi komunjare 91. leta pospravili, bi büu napredek doasta vekši. zaj se pa glij tej vö mečejo. na plebiscit pa demokracijo so pristali samo zatou, ka je tou bijla edijna šansa, ka nede z njimi isto, kak s čaušeskujon v romuniji pa huseinon v iraki. največja napaka demosa je bijla, ka so nej napravili lustracije.

      1 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.