https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

GLOBALNO

Evropa 2020: Produktivnost in inovacije bodo temeljile na digitalnih tehnologijah

02.08.2011 ob 9:56  

Razvoj digitalnih tehnologij je ena izmed sedmih pobud programa Evropa 2020 za trajnostno rast. Program bo Evropejcem zagotovil boljše zdravstveno varstvo, varnejši promet, lažji dostop do blaga in storitev ter povečal konkurenčnost evropskega trga in temelji na programih eUprava in eZdravje.

V naslednjih letih se bo Svet Evropske Unije v veliki meri ukvarjal s spodbujanjem digitalnega gospodarstva, saj si bo Evropa na ta način zagotovila večjo konkurenčnost, digitalne tehnologije pa bodo koristile tudi potrošnikom – izboljšale se bodo zdravstvene storitve, vsem Evropejcem bo zagotovljena hitra internetna povezava, povečala se bo  digitalna pismenost ljudi, napredne tehnologije pa bodo pomembno vplivale tudi na evropsko in slovensko izobraževanje.

Strategija digitalnih tehnologij podlaga za inovativno gospodarstvo

Svetovno gospodarstvo se s procesi globalizacije povezuje in mednarodni trgi postajajo na eni strani čedalje bolj povezani na drugi pa čedalje bolj konkurenčni. Evropska komisija si je z evropsko strategijo rasti "Evropa 2020" postavila ambiciozne cilje, ki bodo Evropski uniji omogočile zadržati konkurenčnost tudi v prihodnje. S programom bo prišlo do poenotenega digitalnega trga, kar bo imelo pozitiven vpliv predvsem za mala in srednje velika podjetja.

Povečevanje konkurenčnosti na škodo narave je neustrezna

Razvita informacijska družba je temelj za družbo znanja, ki je ključna usmeritev Evropske unije do leta 2020. Družba znanja pomeni družbo višje dodane vrednosti s pomočjo intenzivnejše uporabe znanja tako pri upravljanju javnih zadev kot tudi  v zasebnem sektorju oz. v zasebnem življenju. "Povečevanje konkurenčnosti na škodo narave dolgoročno vodi do zmanjševanja konkurenčnosti območja in je zato nesprejemljivo," poudarja Peter Sterle iz Direktorata za informacijsko družbo.

Rešitev v povečevanjuu produktivnosti dela

"Rešitev za povečevanje konkurenčnosti evropskega trga je treba iskati v povečevanju produktivnosti dela, ki temelji na rezultatih družbe znanja; če želimo ohraniti kvaliteto našega življenja in ostati globalno konkurenčni, moramo od drugih vedeti več, na podlagi znanja ustvariti več inovacij in na tem graditi konkurenčnost," meni Sterle ter dodaja, da mora razvoj Evropske unije temeljiti na znanju, izobraževanju, znanosti in raziskavah ter inovacijah.
 
30 tisoč gospodinjstev bo dobilo dostop do najnaprednejših internetnih povezav

Informacijska družba je predpogoj, da bodo ukrepi, ki jih je Evropska komisija sprejela v okviru Unije inovacij lahko polno zaživele Ministrstvo za visoko šolstvo znanost in tehnologijo – Direktorat za informacijsko družbo (DID) je že v preteklih letih začelo z intenzivnimi aktivnostmi za razvoj informacijske družbe v Sloveniji. V okviru finančne perspektive 2007–2013 so s projekti financirali gradnjo širokopasovnih omrežij na ruralnih področij (GOŠO) v višini okoli 80 milijonov EUR. Na ta način bo dostop do najnaprednejših internetnih povezav dobilo okoli 30 tisoč gospodinjstev.

V podeželskih območjih, ki niso bila izbrana na razpisih, pa DID rešuje ta problem z vzpostavljanjem brezžičnih internetnih točk. Do zdaj jih je bilo v okviru razpisov na podeželju vzpostavljenih že okoli 300. "DID podpira tudi razvoj novih e-vsebin in storitev ter visoko tehnoloških izdelkov. V ta namen bo v omenjeni finančni perspektivi namenil okoli 20 milijonov EUR. Vsi omenjeni projekti so sofinancirani s strani EU," pojasnjujejo na Direktoratu.

E-vključenost: Starejši, manjšine in revnejši podpovprečni

Naslednje pomembno področje je e-vključenost: Za Slovenijo je značilno, da so mlajše generacije in bolj izobraženi glede na ostale članice EU nadpovprečno vključeni v informacijsko družbo. Starejši od 55 let, manjšine in revnejši pa so zelo pod povprečjem,« opozarja Sterle. Tako v Sloveniji več ministrstev vzporedno izvaja številne aktivnosti  – od izobraževanj do vzpostavljanja točk za prost dostop do interneta – za vključevanje vseh v informacijsko družbo.

DID je v zadnjih letih sprožil številne iniciative za vpeljavo novega internetnega protokola Ipv6, ki je eden izmed nujnih pogojev za razvoj novih internetnih tehnologij in storitev. "Pri tem smo sodelovali z zavodom go6, Arnesom in vsemi pomembnimi IT podjetji v Sloveniji. Glede na merjenja interneta je zato Slovenija ena izmed vodilnih pri vpeljavi nove internetne tehnologije.

»V naslednjih letih bo Slovenija soočena še z veliko izzivi na področju vzpostavitve zmogljive internetne infrastrukture, ki bo skladna s sprejetimi napovedmi iz evropske digitalne agende 2020," poudarja Sterle.

Z novimi tehnologijami do kakovostnejšega izobraževanja v Sloveniji

"Nove tehnologije že sedaj dramatično vplivajo na kakovost izobraževanja v Sloveniji," izpostavljajo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. V Sloveniji za internetno povezljivost izobraževalnih ustanov skrbi Arnes. Izobraževalne ustanove potrebujejo povezave, ki so zmogljivejše od tistih, ki jih lahko zagotovijo komercialni internetni ponudniki. Vse slovenske javne univerze so v enotno omrežje povezane z več 10 Gbit/s.
 
Do tega izjemno zmogljivega omrežja imajo dostop tudi vse raziskovalne ustanove in cela vertikala izobraževanja: od vrtcev do visokih šol. Slovensko izobraževano in raziskovalno omrežje Arnes je povezano v vseevropsko izobraževalno in raziskovalno omrežje GÉANT. Tako lahko tudi naši inštituti sodelujejo v vseevropskih ali svetovnih znanstvenih projektih. Institut Jožef Stefan na ta način sodeluje pri projektih Velikega hedronskega trkalnika v Cernu. Osnovne (pa tudi druge) šole lahko združujejo in ustvarjajo učne vsebine na skupnih strežnikih, imajo dostop do virtualnih (spletnih) učilnic in se izobraževalnega omrežja povezujejo pri skupnih projektih.

Tudi vsi študentje v javnih študentskih domovih imajo zagotovljen 100 Mbit/s internetni priključek. Vse javne fakultete pa so opremljene z zmogljivim in varnim brezžičnim internetom Eduroam. Preko tega projekta imajo vsi slovenski študentje, raziskovalci in profesorji zagotovljen internetnih dostop na večini evropskih visokošolskih in raziskovalnih ustanovah.

Brezžična omrežja "omrežila" knjižnice
 
"V Sloveniji skrbimo za dobro informacijsko podporo in internetno povezanost knjižnic. Brezžična omrežja Libroam, ki so namenjena za prost dostop do interneta za knjižnične uporabnike, so vzpostavljena po vseh večjih knjižnicah, v prihodnje pa ne bo knjižnice brez takega omrežja," še povedo na Ministrstvu.

Vse te projekte in infrastrukturo v celoti ali delno financira in omogoča MVZT. To so temelji, ki zagotavljajo, da je slovensko izobraževanje in raziskovanje globalno konkurenčno.

Z eZdravjem do boljše oskrbe bolnikov

Del projekta eZdravje je tudi sklop, ki se nanaša na promocijo, usposabljanje in izobraževanje zdravstvenega osebja in tudi državljanov. "Sodelovanje med državljani/pacienti/bolniki je potekalo od začetnih aktivnosti na projektu, saj smo se večkrat sestali s predstavniki invalidskih organizacij, Zveze upokojencev Slovenije in Zvezo potrošnikov Slovenije. Izmenjali smo si medsebojna pričakovanja in opredelili možnosti sodelovanja," povedo o začetkih programa na Ministrstvu za zdravje.

Poudarek bo na pacientu

"Osnovna ideja in glavni cilj projekta je s pomočjo informacijske tehnologije vpeljati rešitve, ki bodo omogočale bistveno večjo vlogo državljana tako v skrbi za lastno zdravje kot kasneje sodelovanje v diagnostičnih procesih in pri samem zdravljenju," razložijo na zdravstvenem ministrstvu.

Državljani bodo lahko dostopali do bistveno več kvalitetnih informacij, povezanih z zdravim življenjskim slogom, z izvajalci zdravstvene dejavnosti bodo lahko varno elektronsko komunicirali in izmenjevali ključne podatke o svojem zdravstvenem stanju.

Do receptov in napotnic kar preko interneta

Po veljavnem načrtu aktivnosti bodo do konca leta 2012 na nekaterih področjih Slovenije delovale rešitve: Teleradiologija, eNaročanje in eRecept. Tehnična dokumentacija za naštete projekte pa je že v pripravi, pravijo na Ministrstvu za zdravje.

Implementacija rezultatov projekta Teleradiologija bo omogočala izmenjavo radioloških informacij (npr.: slike) tako med bolnišnicami, ki imajo lastne PACS  sisteme ("Picture Archiving and Communications System" predstavlja sistem digitalnega zajema prenosa in arhiviranja slik na področju radiologije), kot med bolnišnicami in drugimi zdravstvenimi ustanovami, ki teh sistemov nimajo.

Podprojekt “eNaročanje” na nacionalni ravni vpeljuje proces elektronske napotitve in naročanja pacientov na zdravstvene storitve z elektronskim dokumentom eNapotnica, ter elektronski zapis in elektronsko poročanje o rezultatih zdravstvene storitve v obliki eOdpustnice.
Rešitev eRecept bo podprla celoten proces predpisovanja zdravil s strani zdravnikov in izdaje zdravil v lekarnah, podatki o izdanih zdravilih pa bodo v elektronski obliki na voljo zdravnikom tudi v drugih obravnavah pacienta.

--------------------------------------

Slovenija je s 1. majem 2004 postala članica Evropske unije.


Prispevek je sestavni del finančne podpore programa, s katerim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti,

razumevanju in javni razpravi o članstvu v EU ter o vseh posledicah članstva za življenje.

Program obveščanja izvaja Urad Vlade RS za komuniciranje.

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.