https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje

LOKALNO

Vas sožitja: Romi na Pušči obujajo tradicionalne obrti

 

V romskem naselju Pušča želijo preko enoletnega projekta Vas sožitja, ki bo trajal vsega skupaj eno leto, skupaj s tremi mentorji obuditi stare tradicionalne obrti, verovanja, dogodke. Cilj projekta je pridobiti kulturno, umetniško in turistično središče, ki bo domačinom in tudi turistom prikazoval stare običaje in razvoj Pušče skozi zadnjih sto let.

Preko projekta dvanajst Romov usposabljajo za kreativno uporabo dediščine

Enoletni projekt Usposabljanje za kreativno uporabo romske kulturne dediščine, ki ga financira Ministrstvo za kulturo preko evropskega socialnega sklada, je društvo Mozaik začelo izvajati lansko leto meseca oktobra. "Pripadnike tega projekta želimo usposobiti za kreativno uporabo dediščine," je povedal mentor projekta, Samuel Friškič in pojasnil, da so najprej analizirali stanje, koliko prebivalcev Pušče se sploh še spomni preteklih tradicionalnih dogodkov, simbolik, obrti, verovanja, skratka vseh elementov dediščine. "S samim analiziranjem smo ugotovili, da se še vedno nekaj prebivalcev spominja "žlajfarov" oziroma brusačev, torej moških, ki so hodili okrog z brusi in brusili nože, popravljali dežnike, krpali lonce," je pojasnil Friškič, ki je pristopil k mentorstvu aktivnih delavnic, kjer izdelujejo male lesene makete brusov, cvetje, šopke, barvajo kamne, poleg katerih izdelujejo tudi dvostranske knjižice, kjer je v slovenskem in romskem jeziku pojasnjen pomen posameznih barv, ženske izdelujejo nakit, "saj se je kot značilna specifika izpostavilo nošenje nakita, uporaba le-teh ob različnih priložnostih," nam je še pojasnil.

S kulturnim, umetniškim in turističnim središčem želijo ohraniti to inovativno uporabo dediščine

"Projekt ima poleg ohranjanja kulturne dediščine še en širši cilj, ki je sicer težje uresničljiv, in sicer, da to živo izročilo in inovativno uporabo dediščine, ki jo izvajamo na delavnicah dolgotrajno ohranimo," nam je še povedal Friškič, ki si tako kot Horvat Vlado, prav tako en izmed mentorjev, prizadeva za gradnjo kulturnega centra, muzeja romske dediščine oziroma na sploh neko kulturno, umetniško in turistično središče, ki bi bilo na Pušči.

Predstavlja se hiter razvoj Pušče od leta 1911 do leta 2011

Horvat Vlado, prav tako mentor delavnic, nam je povedal, da so v projektu, preko katerega želijo tudi drugim pokazati zgodovino in tradicijo ter samo vas Pušča, zaposlili dvanajst ljudi. "Projekt je zelo dobrodošel, saj bodo tudi drugi spoznavali tradicijo in samo vas Pušča v razvoji od leta 1911 do leta 2011," je povedal Vlado Horvat in dodal, da bi, če bi jim uspelo urediti muzej, prikazovali z razstavljenimi predmeti, slikami način življenja v Pušči. "Naši Romi so se morali z marljivostjo in delom potruditi, da so lahko preživeli, po drugi svetovni vojni pa se je način življenja spreobrnil, kar je bila velika sprememba za Rome." Horvat je temu dodal še, da bi vso to tradicijo in tradicionalne obrti v Vasi sožitja povezali še s tistimi Romi, ki so se zaposlovali, saj so videli, da brez dela, službe ne moreš preživeti, prav tako bi vsem prikazali kako hitro se je Pušča začela razvijati in bi s tem bili vzor tudi drugim vasem. "Vas sožitja bi naj bila prvi korak v tej smeri, da vsak vidi, da se lahko povsod nekaj zasluži, ljudje bi tako začeli razmišljati pozitivno in njihovo življenje bi postalo še lepše," je zaključil Horvat.

Udeleženci se na delavnicah razumejo kot ena družina

Poklepetali pa smo tudi z enim izmed Romov, ki sodeluje na delavnicah tega projekta, ki ga sam zelo pohvali, prav tako pa tudi mentorje. "Lepo nam je, da imamo nekaj za delati, v teh delavnicah se med seboj zelo dobro razumemo in spoštujemo, smo kot ena družina," je še povedal udeleženec delavnic, ki nam je predstavil tudi izdelke, ki so jih na samih delavnicah naredili, kot so stari brusi, rože, leseni srčki in štiriperesne detelje. "Ko bo projekta konec, bomo delali še naprej, ampak bi rabili enega mentorja, da bi nam povedal kaj in kako moremo delati," je še dodal.

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. omelo
      21.08.2011 ob 13:40 omelo

      le povzdigovati jih treba bele pa zatirati

      0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. omelo
      21.08.2011 ob 13:41 omelo

      na četrti sliki je živi dokaz kako se moraš prislanjati na lopato in mešalec

      0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. samosim84
      22.08.2011 ob 0:35 samosim84

      Bole je pravzaprav tvoje pijsanje živi dokaz za tou, kelko rasizma, ksenofobije in nestrpnosti nasploh, je še vedno v našoj drüjžbi. Zatou smo pa tan, ge smo. In bejli ali čaren cigan je lejko pošteni, delaven kreativen idr. ali pa nej. In pri ton barva kože, etničnost ali kakšna podobna identitetna oznaka špila še najmenšo vlogo.

      1 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    4. cocek
      04.09.2011 ob 18:53 cocek

      bravo samosim84 to je to tij si naš!! kak si pravo mij smo delavni tak ka si lejko si pridejo na 100 let pušče ka do vidli ka smo tvoji delavci sposobni delat!!

      0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    5. gost
      22.05.2014 ob 10:51 mihi_33 gost

      Vsi teli cigani so isti...če mene vprašate. Noben nič ne dela. Smrdijo pa še kradejo.

      0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.