Komentar: Tisti, ki investirajo v krizi, bodo na koncu verjetno zmagovalci

O podjetništvu in pogojih za razvoj le-tega v Sloveniji.

Podjetniški pogoji so se v zadnjih letih izboljšali. Vstop v podjetništvo je precej enostaven, delovna sila je vedno bolj kakovostna, podporno okolje nudi številne storitve, infrastruktura je zadovoljiva. Je pa potrebno poudariti, da je na drugi strani konkurenčnost podjetniškega okolja izredno slaba.

Davčne obremenitve in obremenitve dela so previsoke, imamo okostenelo delovno zakonodajo, soočamo se z nelojalno konkurenco (siva ekonomija), neustrezna je tudi panožna zakonodaja. Še vedno imamo številne birokratske ovire, postopki pri pridobivanju posameznih dovoljenj so prepočasni (gradbeno dovoljenje), izredno slab je tudi dostop do finančnih virov za razvoj in še bi se dalo naštevati. 

Vse to v številnih raziskavah o konkurenčnosti posameznih držav daje Slovenijo na precej slaba mesta, recimo po raziskavi Doing Business, ki jo izvaja Svetovna banka, na neslavno 42. mesto, če pa gledamo samo države EU, se uvrščamo v drugo polovico podjetništvu prijaznih držav na 17 mesto.

Davčna politika za podjetništvo v Sloveniji

Davčne obremenitve so vsekakor prevelike, administriranje je prezapleteno, tudi ravnanja davčne uprave so velikokrat neprijazna podjetjem. Politika pa ne gre v smeri pobiranja davkov tam, kjer bi jih lahko, recimo odprava sive ekonomije, ampak vedno znova najavlja nove dajatve, kar seveda dela podjetništvo nekonkurenčno ali pa prihaja do zaostrovanja pri pobiranju davkov ravno pri mikro in malih podjetjih, pri obrtnikih, ki so najbolj ranljivi. 

Ravno sedaj se veliko govori o uvedbi davčnih blagajn. V Obrtno-podjetniški zbornici seveda ne nasprotujemo uvedbi, toda poudarjamo, da ob morebitni uvedbi ne pristajamo na nobene izjeme glede obveznosti davčnih blagajn. Sicer pa je uvedba davčnih blagajn parcialni ukrep, saj bi rešil le davčne utaje v obliki brisanja podatkov o prihodkih. Ta ukrep ne rešuje problema neizdajanja računov (zasebno zdravstvo, zobozdravstvo, odvetništvo, dopolnilna dejavnost na kmetijah, pomoč v gospodinjstvu, čuvanje otrok…) in ne rešuje davčnih utaj vseh tistih, ki delajo na črno. 

Država naj rešuje problem sive ekonomije celovito in naj upošteva naš predlog »vsak račun šteje«.  Vse stroške z uvedbo davčnih blagajn naj financira država, poskrbi pa naj tudi za dostop do interneta na celotnem področju Slovenije (predvsem so tu problematični zavezanci, ki opravljajo delo na terenu, torej potrebujejo brezžično povezavo). Sicer pa v okviru že obstoječe zakonodaje država lahko vrši nadzor nad izdajanjem računov, vendar je potrebno opravljati delo preko inšpekcijskih služb, zato smatramo, da ni potrebno dodatno obremenjevanje obrtnikov, ampak poostriti nadzor.

Odnos politike do podjetništva v Sloveniji

Ne moremo reči, da politika ne govori, kako pomembno je podjetništvo, problem je v tem, da premalo naredi za izboljšanje situacije ali ima napačne prioritete, kaj je treba izboljšati. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije sicer sodeluje z vlado, ministrstvi in državnim zborom pri kreiranju gospodarske politike ter poskuša soustvarjati čim boljše pogoje za obrt, mikro, mala in srednja podjetja. Temeljno načelo na področju zakonodaje bi moralo biti »Mislimo najprej na male«, a žal se v praksi velikokrat izkaže, da gre res le za besede in da tega načela v zdajšnji uradniški garnituri kreatorjev zakonodaje v resnici ne upoštevajo dovolj!

Razvojni potenciali za podjetništvo v Sloveniji in Pomurju

Priložnosti za razvoj so predvsem v tem, da se da večji poudarek na prijazno zakonodajo za mikro, mala in srednje velika podjetja, ki so motor slovenskega gospodarstva. Ta podjetja je potrebno razbremeniti velikih dajatev, potrebno je posodobiti delovno-pravno zakonodajo, država se mora resneje lotiti zmanjševanja sive ekonomije ter poenostaviti administrativne postopke. 

Priložnosti za razvoj so seveda tudi večja vlaganja v raziskave in razvoj, kar bi omogočilo izdelovanje visoko tehnoloških produktov z veliko dodano vrednostjo, za kar pa se zopet potrebuje finančne vire, ki so pri nas težko dostopni.  Dokaz za to je Pomurski razpis, na katerem je bilo prijavljenih veliko dobrih projektov, vendar je kot po navadi za financiranje le teh s strani države zmanjkalo denarja.

Tisti, ki investirajo v krizi, so lahko končni zmagovalci le-te

V trenutnih razmerah je splošno stanje seveda precej slabo, tako kot drugod po svetu. Pri nas to dodatno poslabšuje še neplačilna disciplina in vsakodnevni propadi velikih podjetij, ki za sabo pokopljejo številna mala. Se pa številni podjetniki zavedajo, da je kriza tudi priložnost, tako da najdemo tudi takšne, ki s polno paro investirajo in ustvarjajo. Takšni bodo iz krize po vsej verjetnosti odšli kot zmagovalci.   

Štefan Pavlinjek je predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.