Evropa 2020: Nova delovna mesta so najboljše zdravilo proti revščini in socialni izključenosti

Več kot 80 milijonov ljudi na območju EU ogroža revščina, od tega kar 20 milijonov otrok in 8 % delovno aktivnih prebivalcev. Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti, ki je del strategija Evropa 2020, predvideva številne ukrepe, s katerimi bi do leta 2020 uresničili zastavljeni cilj EU in pred revščino in socialno izključenostjo obvarovali najmanj 20 milijonov ljudi.

Ključni ukrepi strategije vključujejo predvsem večje zaposlitvene možnosti, zagotavljanje socialne varnosti, zdravstveno varstvo, boljše možnosti za šolanje, podpiranje socialnega vključevanja posameznikov in preprečevanje diskriminacije, ustrezne rešitve situacije po finančni krizi z inovacijami ter zahtevajo uporabo finančnih sredstev EU in vzpostavitev novih partnerstev mad javnim in zasebnim sektorjem.

Za boj proti revščini bodo v prvi vrsti zadolžene države članice, vendar bo naloga EU opozarjati na najboljše prakse in izmenjavo izkušenj, določiti vseevropska pravila in poskrbeti za finančna sredstva.

V letu 2010 250.000 revnih

Po podatkih statističnega urada Republike Slovenije, je v Sloveniji  stopnja tveganja revščine v letu 2010 znašala 12,7 %, kar je za 1,4 odstotne točke več kot leto prej, in pomeni, da je v Sloveniji pod pragom revščine živelo približno 254.000 oseb . V primerjavi z drugimi državami članicami EU sodi Slovenija v skupino držav z nizko stopnjo tveganja revščine in je nižja od povprečja držav članic EU-27 (17 %).

Za naprej je stanje po besedah Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) težko ocenjevati: “Glede na trenutno gospodarsko in zaposlitveno situacijo in glede na napovedi za naslednjih nekaj let pričakujemo, da bo stopnja tveganja revščine za leto 2011 in 2012 ostala na enakem (povišanem nivoju) ali pa se  bo nekoliko povišala, vendar ne bistveno."

V Sloveniji do leta 2020 za 40.000 manj revnih?

Na Ministrstvu pojasnjujejo, da si je Slovenija tako v Nacionalnem reformnem programu do leta 2020 (ki je nacionalni odgovor na evropsko strategijo do leta 2020) kot v osnutku Nacionalnega programa socialnega varstva za obdobje 2011–2020 kot cilj do leta 2020 zadala zmanjšanje števila revnih ali socialno izključenih oseb za 40 000 oseb (glede na izhodiščno leto 2008, ko je bilo ogroženih z revščino ali socialno izključenostjo 361.000 oseb).

“To nameravamo doseči s kombinacijo različnih ukrepov, med drugim z večjim poudarkom na programih zaposlovanja težje zaposljivih oseb, zaposlovanjem preko socialnega podjetništva in programi socialnega vključevanja, namenjenimi ranljivim skupinam prebivalstva. Hkrati se z izvajanjem nove socialne zakonodaje (začne se 1. 1. 2012, gre pa za Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakon o socialnovarstvenih prejemkih) dviga osnovni znesek minimalnega dohodka in s tem denarne socialne pomoči, uvaja pa se tudi varstveni dodatek za osebe, ki niso zmožne za delo,” razložijo na Ministrstvu.  

Predvidevajo, da bo to znižalo tveganje za revščino predvsem pri starejših osebah, ki živijo same (in imajo zdaj zelo visoko stopnjo tveganja revščine). Hkrati je nova socialna zakonodaja zelo aktivacijsko naravnana, tako da spodbuja in nagrajuje posameznike za aktivno reševanje svojega socialnega položaja.

Za vključevanje v družbo je najpomembnejša zaposlitev

Za osebe, ki so zmožne za delo, velja, da je za njihovo vključevanje v družbo najpomembnejša zaposlitev (in potem tudi vključevanje v druge družbene sisteme): “Zato bo v prihodnje več poudarka na aktivaciji prejemnikov denarne socialne pomoči (še posebej dolgotrajnih), ki so zmožni za delo,” nam pojasnijo. Svetovalci na centrih za socialno delo in uradih za delo bodo skupaj s posameznimi dolgotrajnimi prejemniki denarne socialne pomoči pripravili individualne načrte za reševanje njihove socialne problematike.

“Hkrati načrtujemo več programov zaposlovanja za težje zaposljive osebe (dolgotrajno brezposelne, osebe, ki imajo različne težave, zaradi katerih imajo težave pri iskanju zaposlitve, slabo izobražene ipd.), spodbujati pa nameravamo tudi zaposlovanje oseb iz ranljivih skupin v socialnih podjetjih,” nam povedo gledo ukrepov zaposlovanja. Poleg tega bodo v prihodnjih letih širili mrežo programov, ki spodbujajo in omogočajo socialno vključevanje različnih ranljivih skupin (preko letnih razpisov MDDSZ za sofinanciranje socialnovarstvenih programov, ki jih izvajajo nevladne organizacije).

Reforme na področju zdravstva ne bodo vplivale na zmanjšanje storitev ogroženim posameznikom

Na področju zdravstvenega zavarovanja so sicer predvidene spremembe (zdravstvena reforma, ki jo vodi Ministrstvo za zdravje), vendar ne glede na to, kakšne bodo te spremembe, pravijo na Ministrstvu, (morebitna ukinitev dodatnega zdravstvenega zavarovanja, sprememba pravic, ki jih krije osnovno zdravstveno zavarovanje, ipd.), te nikakor ne smejo poseči v zagotavljanje dostopa posameznikov, še posebej tistih, ki živijo v slabih materialnih/socialnih razmerah, do zdravstvenih storitev.

Rešitev stanovanjske problematike v stanovanjih z neprofitno najemnino

Bivalne razmere oseb, ki imajo nizke dohodke ali jih nimajo in so odvisni od socialnih transferov, so pogosto zelo slabe in s to problematiko (stanovanjskimi vidiki socialnih problemov) se na MDDSZ srečujejo že dolgo. “Prav tako že vrsto let ugotavljamo, da bi za reševanje stanovanjske problematike oseb z nizkimi dohodki in oseb iz različnih ranljivih skupin, potrebovali več stanovanj z neprofitno najemnino in več stanovanjskih enot za kratkotrajne namestitve,” vidijo rešitev stanovanjske problematike na MDDSZ. Na Ministrstvu za okolje že pripravljajo novo stanovanjsko strategijo.

Z novim letom novi zakoni na socialnem področju

S 1. januarjem 2012 se začenja izvajanje novih zakonov na socialnem področju, in sicer Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Izvajanje nove zakonodaje, pravijo, prinaša nekatere ključne spremembe, med njimi enotno vstopno točko za uveljavljanje vseh pravic, ki so vezane na materialni položaj posameznikov (na dohodke in premoženje). Ta enotna vstopna točka bodo centri za socialno delo, ki bodo na podlagi enotne vloge odločali o štirih vrstah prejemkov in devetih vrstah subvencij in plačil.

Prejemki, o katerih bodo odločali, so: otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek in državna štipendija. Subvencije in plačila, o katerih bodo odločali, pa so: znižanje plačila za vrtec,  subvencija malice za učence in dijake, subvenicja kosila za učence, subvencija prevozov za dijake in študente,  oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev, prispevek k plačilu družinskega pomočnika, subvencija najemnine, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Foto: www.sxc.hu

Kot pojasnjujejo na MDDSZ, DO Odločanje o vlogah na centrih za socialno delo podprto s centralnim informacijskim sistemom, ki bo povezoval različne baze podatkov, tako da bo pri odločanju možno dosledno upoštevati dohodkovni in premoženjski položaj vlagateljev (s tem pa v večji meri preprečiti zlorabe, kar pomeni večjo usmerjenost socialnih transferov k tistim, ki jih dejansko potrebujejo).

Minimalni dohodek in denarna socialna pomoč bosta višja

Cenzusi za dodelitev posameznih prejemkov se, kot pojasnjujejo na MDDSZ,  nekoliko spreminjajo, prav tako ponderji (uteži) za posamezne družinske člane. “Osnovni znesek minimalnega dohodka in s tem denarne socialne pomoči bo višji, dodan je tako imenovani aktivacijski ponder (za posameznike, ki opravljajo kakšno delo) in varstveni dodatek za posameznike, ki niso zmožni za delo,” še dodajajo.

---------------------------------

Slovenija je s 1. majem 2004 postala članica Evropske unije.

Prispevek je sestavni del finančne podpore programa, s katerim želi slovenska vlada prispevati k obveščenosti, razumevanju in javni razpravi o članstvu v EU ter o vseh posledicah članstva za življenje slovenskih državljanov in državljank.

http://evropa.gov.si