Erjavec: Kot minister nisem vesel, da zapiramo diplomatska predstavništva, a taka je realnost

Med vladnim obiskom Pomurja smo imeli priložnost spregovoriti z ministrom za zunanje zadeve Karlom Erjavcem. Poklepetali smo aktualnih zadevah, ki jih je prevzel kot novopečeni zunanji minister, o obisku Radenske, Pomurja in o njegovem delu v vlogah različnih ministrov.

Tudi na zunanjem ministrstvu morajo zategniti pas

Kot je povedal aktualni zunanji minister Erjavec, je zaprtje štirih veleposlaništev v članicah Evropske unije in dveh konzulatov dobro premišljena poteza, ki so jo na ministrstvu za zunanje zadeve že dlje časa preučevali. Sicer pravi, da »kot minister za zunanje zadeve gotovo nisem vesel, da zapiramo diplomatska predstavništva, prej bi si želel, da bi še kakšno odprli. Vendar vsi vemo, kakšna je finančna situacija, kakšne proračunske težave ima Slovenija in vsem je povsem jasno, da moramo varčevati.« Zunanje ministrstvo po njegovem ni nobena izjema, zato bodo tudi sami morali zategniti pas. Kot prvi v vrsti ukrepov je zmanjšana diplomatska dejavnost, s čimer bodo letno privarčevali 1,8 milijona evrov.

Zaprtje ambasad v EU je smiselno v sledenju ciljev slovenske zunanje politike: »Ko smo postajali država, ko smo želeli mednarodno priznanje, ko smo želeli postati tudi članica nekaterih mednarodnih organizacij, je bilo pač potrebno tudi prilagoditi diplomatsko mrežo tem ciljem. Glede na to, da je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije, niti ni več takšna potreba, da smo tako močno prisotni znotraj Evropske unije.«

V prihodnosti napoveduje odprtje novih ambasad, a ne v EU

Nekaj rezerv pri zmanjševanju veleposlaništev po njegovih besedah sicer še obstaja, vendar pravi: »V prihodnjih letih kvečjemu pričakujem, da bomo odprli kakšne nove ambasade.« K temu bi po njegovih ocenah lahko pripomoglo tudi dejstvo, »ker bomo iz sukcesije dobili nekaj konzularnih, diplomatskih objektov, to pomeni na račun razpada Jugoslavije. Na primer v Afriki se nam obeta, da bomo dobili nekaj objektov in se nam zdi smiselno, da izkoristimo to priložnost, da smo tam, kjer se dejansko kažejo neke nove možnosti za gospodarsko, politično in drugo sodelovanje, bolj prisotni.«

Mejna vprašanja s Hrvaško naj bi se rešila do leta 2015

Z ministrom smo spregovorili tudi nekaj besed o pripravah na arbitražo glede mejnih vprašanj s Hrvaško. Kot je povedal, je bilo na prvem pripravljalnem sestanku pred arbitražnim sodiščem sklenjen dogovor, »da do 11. februarja 2013 pripravimo in oddamo memorandum, ki  obsega vso našo argumentacijo v zvezi z določitvijo meje s Hrvaško. Potem pa računam, da bo do konca leta 2014 ali pa v začetku 2015, arbitražno sodišče sprejelo neko odločitev.« Pri odločanju bo Slovenija vztrajala pri dejstvu, da je »imela stik z odprtim morjem v času, ko je obstajala Jugoslavija, in pričakujemo, da bomo tak stik imeli tudi po tem, ko je ta država razpadla.«

Vstop balkanskih držav v Evropsko unijo je dobro za Slovensko gospodarstvo

Približevanje držav nekdanje Jugoslavije Evropski uniji je po mnenju Erjavca prednost za Slovenijo, saj meni, da prav približevanje teh držav v evroatlantske integracije pomeni dodatno stabilnost za regijo, kar je osnova za dobro gospodarsko sodelovanje: »Vstop teh držav na skupni evropski trg bi za Slovenijo pomenilo bistveno boljše pogoje za poslovanje, ker bi veljala neka enotna pravila. Slovenija v tem trenutku veliko posluje s temi državami, a moramo veliko zadev reševati preko gospodarske diplomacije. Gotovo bi bilo lažje za slovensko gospodarstvo poslovati s temi državami, če bi bile polnopravne članice Evropske unije, ker bi morale spoštovati vse standarde, ki veljajo znotraj EU.«

Hrvaška v EU prednost za Radensko

Tak primer je po njegovem mnenju tudi Radenska, ki jo je zunanji minister obiskal včeraj: »Nekatere države postavljajo zelo visoke prepreke, kot so carine, razne analize in podobno za vstop na njihov trg. Hrvaška postavlja celo kvote, koliko sme Radenska sploh prodajat. Vstop Hrvaške v Evropsko unijo pomeni prosti pretok blaga in odpravo teh kvot.«

Pa menjava vlog ministrov?

O vlogah različnih ministrov, ki jih je preizkusil v svoji politični karieri, pa aktualni zunanji minister pravi, da se zelo razlikujejo. Vsako ministrstvo ima svojo specifiko. Največje breme je po njegovem mnenju na ramenih ministra za obrambo, ki »ima hudo odgovornost za življenja vojakov, ki so na misijah in je to gotovo neko breme, ki ga ostali ministri nimajo.« V vlogi ministra za okolje in prostor je imel veliko kontaktov z ljudmi, delo zunanjega ministra pa po njegovih besedah zahteva »veliko diplomatskih spretnosti, kjer je veliko dela v ozadju.«

Karl Erjavec in Pomurje?

Minister priznava, da je pogosto v Pomurju, tako službeno kot zasebno: »Sem zelo navezan na Pomurje, zlasti zato, ker imamo tu močne občinske odbore stranke Desus, ki so zelo aktivni in imajo zelo dobre rezultate. Iz tega območja imamo tudi poslanca, Franca Juršo, ki je vodja poslanske skupine in moram reči, da je v tem delu Slovenije stranka Desus močna in njeni člani tu zelo dobro delajo. Preko stranke sem si v Pomurju nabral tudi veliko dobrih prijateljev.«