Otroka zjutraj ne silite k zajtrku, opozarjajo strokovnjaki – pomembno je nekaj drugega

Začetek šolskega leta za številne družine pomeni tudi vrnitev k bolj urejenemu dnevnemu ritmu. Ob zgodnjem vstajanju, pouku, domačih nalogah in obšolskih dejavnostih pa strokovnjaki opozarjajo na nekaj, kar lahko hitro ostane v ozadju – prehrano.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjajo, da imajo redni in uravnoteženi obroki pomembno vlogo pri rasti in razvoju otrok, njihovem počutju ter sposobnosti zbranega sodelovanja pri šolskih obveznostih.

Ni vseeno, kaj otrok poje pred poukom

Jutranji obrok je lahko pomemben začetek dneva, vendar pri NIJZ opozarjajo, da otrok, ki zjutraj nima teka, ni smiselno siliti k zajtrku. Pomembno je predvsem, da čez dopoldne dobi primeren in kakovosten obrok.

Če otrok zajtrkuje doma, naj bo obrok čim bolj raznolik. Med primeri, ki jih izpostavlja NIJZ, so ovseni kosmiči z navadnim jogurtom in sadjem, polnozrnat kruh s skuto ali sirom ter zelenjavo oziroma kruh z jajcem in zelenjavo.

Za žejo je najboljša izbira voda ali nesladkan napitek.

Podatki mednarodne raziskave HBSC iz leta 2022 kažejo, da med šolskim tednom vsak dan zajtrkuje približno tretjina mladostnikov, starih 11, 13, 15 in 17 let. Delež rednega zajtrkovanja se s starostjo zmanjšuje.

Šolska malica ni le nekaj »za vmes«

Pomemben del prehrane otrok predstavlja tudi organizirana prehrana v vrtcih in šolah. Po navedbah NIJZ lahko prehrana v vrtcu pokrije do 70 odstotkov dnevnih potreb otrok, prehrana v osnovni šoli pa več kot polovico dnevnih potreb.

Zato strokovnjaki staršem svetujejo, naj preverijo, kakšne obroke ponuja šola, in otroke spodbujajo k uživanju organizirane prehrane.

Če otrok potrebuje še dodatno malico, so lahko primerna izbira sadje, navaden jogurt, polnozrnat kruh z namazom ali pest oreškov, kadar so ti glede na otrokovo starost in morebitne alergije primerni.

Tega otrokom in mladostnikom ne priporočajo

Posebno opozorilo velja pri pijači. NIJZ poudarja, da je za žejo najboljša voda, energijske pijače pa za otroke in mladostnike niso primerne.

Pri otrocih, ki se po pouku ukvarjajo s športom, je treba prehrano prilagoditi tudi telesni dejavnosti. Pomembni so čas obroka, njegova sestava, količina hrane in zadosten vnos tekočine.

Kaj naj bo vsak dan na krožniku?

Pri zdravi prehrani ne gre za en sam »popoln« obrok, temveč za pestrost skozi daljše obdobje.

NIJZ priporoča vključevanje zelenjave in sadja, polnovrednih žit in žitnih izdelkov, stročnic, mleka in mlečnih izdelkov ter različnih virov beljakovin, med katerimi so ribe, jajca in meso. Del uravnotežene prehrane so lahko tudi oreški, semena in kakovostni viri maščob.

Pomembna je predvsem raznolikost.

Tudi smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki veljajo od šolskega leta 2024/2025, poudarjajo pestro in uravnoteženo prehrano, uporabo kakovostnih, lokalnih in sezonskih živil, pitje vode ter zmanjševanje zavržene hrane.

Starši imajo večji vpliv, kot si morda mislijo

Prehranske navade se ne oblikujejo samo v šolski jedilnici. Pomembno vlogo ima tudi domače okolje.

Pri NIJZ izpostavljajo zgled staršev, redne obroke in sproščeno vzdušje med prehranjevanjem. Hrane ni priporočljivo uporabljati kot nagrado ali kazen, otroka pa je smiselno vključevati tudi v pripravo obrokov.

Pri novih okusih je potrebna potrpežljivost. Otrok nove hrane morda ne bo sprejel takoj, zato je bolje, da jo spoznava postopoma in brez pritiska.

Skupni obroki so vse redkejši

Pomemben del družinskega vsakdana so tudi skupni obroki. Ti niso le čas za hrano, ampak tudi priložnost za pogovor in druženje.

Podatki raziskave HBSC 2022 kažejo, da vsak dan skupaj z družino obeduje nekaj več kot tretjina mladostnikov, pri starejših mladostnikih pa je ta delež še nižji.

Če družinski urnik dopušča, strokovnjaki zato priporočajo, da družina ohrani vsaj nekaj skupnih obrokov na teden.

Ključno sporočilo je preprosto: za uspešen šolski dan ni potrebna popolna prehrana, temveč predvsem reden ritem obrokov, dovolj raznovrstne hrane in tekočine ter zdrav odnos do prehranjevanja.

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Zdrava prehrana za uspešen šolski dan. *Slike so simbolične