To počne več kot 64.000 Slovencev, zdaj je postalo del kulturne dediščine

Slovenska nesnovna kulturna dediščina je bogatejša za novo enoto. Ministrstvo za kulturo je v register nesnovne kulturne dediščine vpisalo zborovsko petje, eno najstarejših in najbolj razširjenih oblik glasbenega ustvarjanja pri nas.

V zborih po Sloveniji več kot 64.000 pevk in pevcev

Zborovsko petje je izvajanje vokalne glasbe, pri katerem posamezen glas glasbenega stavka izvaja več pevcev. Ti so lahko povezani v organizirane zbore s stalno sestavo in daljšimi pripravami na nastope ali pa se združijo spontano, predvsem ob izvajanju ljudskih in ponarodelih pesmi.

Obseg zborovske dejavnosti v Sloveniji je velik. V organizirane zborovske sestave je vključenih več kot 64.000 pevk in pevcev, kar kaže na pomembno mesto, ki ga ima skupinsko petje v slovenskem kulturnem prostoru.

Pomembno vlogo pri razvoju in spodbujanju zborovskega petja ima Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ob njem pa tudi območne zveze pevskih društev ter številna društva in organizatorji pevskih dogodkov.

Tekmovanja, revije in tabori ohranjajo tradicijo

Pomemben del zborovske dejavnosti predstavljajo številna tekmovanja, revije in pevski tabori. Med najbolj uveljavljenimi tekmovanji so Naša pesem v Mariboru, Mladinski festival v Celju, Tekmovanje otroških zborov v Zagorju ob Savi ter Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus v Mariboru.

Zbori se srečujejo tudi na regionalnih revijah, med katerimi so Primorska poje, Ljubljanski zbori in Goriška zborovska srečanja. Najdaljšo tradicijo med pevskimi tabori ima Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.

Petje, ki Slovence spremlja že stoletja

Zborovsko petje sodi med najstarejše dokumentirane glasbene zvrsti. Njegove sledi segajo že v antiko, na Slovenskem pa je izpričano od visokega srednjega veka in se je v različnih oblikah ohranilo vse do danes.

Poseben razcvet je doživelo v 19. stoletju, ko so se po slovenskem ozemlju začela ustanavljati številna pevska društva. Zborovsko petje je v zadnjih dveh stoletjih preseglo zgolj glasbeno ustvarjanje, saj je imelo tudi pomembno družbeno in narodno povezovalno vlogo.

Slovenska pesem je prek zborov dosegala širok krog ljudi in pomembno prispevala k ohranjanju ter utrjevanju slovenskega jezika, kulture in narodne zavesti. Zborovska glasba je obenem ena izmed umetniških zvrsti, pri kateri veliko ljudi sodeluje neposredno kot izvajalci, še več pa jih spremlja nastope kot poslušalci.

Register vodi Ministrstvo za kulturo

Register nesnovne kulturne dediščine vodi Ministrstvo za kulturo, predloge za nove vpise pa na podlagi pobud pripravlja Slovenski etnografski muzej, ki je koordinator varstva nesnovne dediščine.

Z vpisom zborovskega petja je tako tudi uradno prepoznana kulturna praksa, ki že stoletja povezuje generacije ter ostaja pomemben del slovenskega družbenega in kulturnega življenja.

Foto: Arhiv Pomurec, slike so simbolične