https://ris-dr.si/go/555/1275/Novoletni_zakljucki_v_RIS_Dvorcu_Rakican
https://www.facebook.com/mitraljutomer/
https://www.apms.si/go/488/Turisticna-agencija-Klas
http://www.zniders.com/

INTERVJU

Vinopiri to nedeljo premierno v Ljutomeru: »Več smo krvi prelili, kot pa vina spili«

Ljutomer, 09.11.2012 ob 8:00  

Miloš Bavec, igralec in avtor filmske glasbe v najnovejšem filmu Vitomirja Kaučiča, Vinopiri: Krvni davek. V filmu igra Kristjana Majeriča, lokalnega avtomehanika, drugače je profesor športne vzgoje, velik ljubitelj glasbe in član skupine Cyphre Louis. Pred premiero filma, ki bo ta vikend v Ljutomeru, smo se srečali in poklepetali z njim.


Pri filmu nisi sodeloval samo kot igralec, ampak si imel tudi druge naloge. Katere?

V prejšnjih filmih, pri katerih sem sodeloval in pri katerih nisem imel takšne velike vloge glede igranja, sem bil za mikrofonom, potem sem še doma urejeval zvok, pa tudi glasbo. Letos imam pri tem projektu čez samo še glasbo za film (seveda zraven igranja). Tudi komadi, ki so notri vključeni, so moji, pa kdo od članov skupine je še kaj zaigral. Tako da imamo pri filmu lastno glasbo. Zraven pa seveda sproti delaš še kaj drugega, primeš kakšno luč, ali pa blendo. Načeloma zdaj to, ker smo že stara ekipa, že vemo, kam kaj treba dati, pa kdo bo kaj naredil oziroma zna narediti. Stopimo skupaj in se tako organiziramo.

Za film ste tokrat pripravili avdicijo ter tako medse sprejeli nove igralce. Kakšno je bilo sodelovanje in delo z njimi in kako ste se ujeli?

Na avdicijo smo prišli tudi stari mački, nič ni bilo zagotovljeno, ampak nekako smo že znali, pa tudi nam je bilo lažje igrati. Problem pri nekaterih novih je ta, da nimajo tega občutka, ki ga dobiš čez čas. Saj je tudi pri meni bilo tako. Ko pa večkrat nastopaš pred kamero, pa se navadiš. Začneš igrati (»glumiti«) navznoter, ne pa navzven, tako kot če bi na primer bil na odrskih deskah. Pred kamero se v bistvu bolj normalno, vsakodnevno obnašaš. Pri sebi tudi opazim razliko. Npr. opaziš, kdaj si »leseni«, da igraš trdo, delaš nekaj, kar ni naravno, ne giblješ se naravno.

Z nami sodeluje tudi nekaj Prekmurcev, glavna negativka, Rebeka, na primer prihaja iz Prekmurja. Ampak še vedno imajo večje vloge domačini, to pa predvsem iz logističnih in praktičnih razlogov. Lažje se je uskladiti, če si bližje, kot pa da se moraš voziti na snemanje od nekod drugod. In za vse to se vedno porabi ogromno časa.

FOTO: Vinopiri: Krvni davek

Kje vidiš glavne razlike med snemanjem prvih delov Vinopirjev in zdaj, pri tretjem delu?

Imamo veliko več opreme, pa več je treba nositi pa se voziti naokoli. Nekdaj smo imeli eno kamero, zdaj je pa vsega res veliko, luči, blend, žerjav, film je bil v celoti posnet s Canonom 5d Mark II, ki so ga uporabljali tudi v visoko proračunskih filmih. Film je tako posnet v polni ločljivosti. Tehnični napredek je res precejšen. Vse se dela tudi z »voice over-jem« (nasnemavanje zvoka), vse, kar je v originalu posneto, je treba še enkrat posneti, potrebno je na novo ustvariti celotno zvočno kuliso, na koncu se doda še glasba. Zdaj, z novo tehnologijo filma, bo vse skupaj zelo dobro izpadlo. Vse plati pri snemanju so šle za eno stopnjo navzgor.

Prvič smo napravili avdicijo, sponzorjev imamo več, pa tudi večjo medijsko razpoznavnost smo dosegli. Igralske zasedbe je pa sicer malo manj, res je, da so skoraj vsi stari znanci. Lokacije ostajajo take, kot so bile v prejšnjih filmih, Prlekija, gorice, motivi so skoraj isti. Vinopirji kot vinopirji.

Ti je bila pri igranju dana možnost improviziranja (tako v igri kot pri scenariju), ali ste se strogo držali vsega določenega/zapisanega? Koliko ste igralci dejansko imeli lastne ustvarjalne svobode?

Nikdar ni tako, da bi bilo kot je zapisano v scenariju. Improviziramo tako ali tako vsi. Problem ni bilo improviziranje, problem je bil, če je nekdo »glumil« navzven. Da ni znal igrati, da je odpiral usta, pa naučeno kaj recitiral. Improviziranje je super, je samo dobro in priporočljivo. Je pa res, da smo bili v kakšnih prizorih malo premalo notri, meni se je tudi to zgodilo. Problem je pa nastal predvsem zaradi pomanjkanja časa, da bi tudi večkrat ponovili kateri prizor, in bi tako bilo lahko še boljše.

Improviziramo pa vedno. Ker mogoče je kdaj scenarij tako napisan, da nekaj nima smisla, ko se dejansko snema, mogoče bi v določeni situaciji bilo boljše reči ali narediti kaj drugače ipd. Pa potem na licu mesta popravimo.

Na vaši spletni strani (Plan9) sem zasledila, da ste na snemanju pili vino, prelivali kri, se šminkali ter tudi mučili kdaj koga…

Mučili so najbolj nas, ker smo morali veliko čakati, ko ni bilo kaj preveč za delati. Ko smo na primer naleteli na kakšno oviro. Mučili smo se še posebej v vinski kleti, ker je bilo notri mrzlo, bili pa smo tam tudi celi dan. Vina letos sploh nismo dosti popili, v bistvu na samem snemanju skoraj nič. Bolj je bila priložnost za to na kakšnih dogodkih, pogostitvah. Ampak sploh ne dosti. Več smo krvi prelili, kot pa vina spili.

Bi film drugače izpadel, če ne bi bil posnet v domačem narečju, prleščini?

Seveda bi drugače izpadel. Nam bi bil smešen, mi ne bi mogli drugače "gučati" kot v prleščini. Mogoče bi bil komični element to, če ne bi govorili v narečju. Bodo pa podnapisi, za tiste, ki prleščine morebiti ne bi razumeli.

Kakšna je vloga skupine Cyphre Louis v filmu?

Ja, nekaj bomo sigurno dali v film. Dva, ki sva v skupini, igrava tudi v filmu. Druga člana pa sta tudi že nastopila v filmu Vitomirja. Tako da smo nekako tesno povezani med seboj. Pa zdaj je tudi tako naneslo, da smo na tesno s časom, ker bo film predstavljen v soboto, pa še koncert imamo v Mikk. Pesmi sicer niso povezane s filmom, ker imamo svojo tematiko, izdali bomo svoj album, in neke povezave s filmom ni. V bistvu se prihajajoči album ne nanaša na Vinopire. Je zgodba zase.

Kako dojemaš prepoznavni humor Vitomirja Kaučiča? Si se z lahkoto znašel v njem, ali ne?

Meni je super, mi je kvečjemu samo žal, da v filmu samem tega ni še več.

Kako ste med snemanji usklajevali svoje službene oz. študijske in zasebne obveznosti s snemalnimi?

Za druge ne vem. Za naju z Vitojem lahko rečem, da sva šolnika in sva takrat, ko smo snemali (avgusta), imela počitnice. Za ostale ne vem, koliko imajo redne službe, tudi nekaj študentov je sodelovalo, ampak smo vse dobro uskladili. En izmed igralcev sicer živi v Avstriji, ampak je prišel za vikend domov, pa smo potem vse uredili takrat. Smo tako napravili, da tisti, ki imajo večje vloge, so bolj lokalci. Ker kdo ne ve, kako gre na snemanju, mogoče misli, da to posnamemo v dveh dneh, ampak temu ni tako. Snemalnih dni je bilo približno en mesec, ampak seveda nismo vse dni vsi igrali. Dostikrat nam je odpadalo. Zaradi logistike smo snemali po delih. Na koncu pa smo vendarle vse izpeljali v avgustu, kot je bilo zastavljeno. Smo se pa veliko bolj resno spravili k snemanju tega filma, kot je bilo to pri prejšnjih.

Se je med snemanjem pripetila kakšna zgodba, ki se je se boste še dolgo spominjali?

Imeli smo režiserjevega psa, ki bi moral v enem prizoru spremljati Natašo (Nataša Bavec, igralka v Vinopirih). Za snemanje smo si najeli Mercedes. Psa Elvisa smo pripeljali na set, bilo je mišljeno, da bi šel v enem prizoru ven iz avta, pa potem sploh ni hotel več ven iz avta. Ko je prišel notri v avto, sedel na stol, je bilo konec. Niti režiserjeva mama in Vito ga nista mogla spraviti ven iz avta. Smo poskusili s priboljški, pa ni nič delovalo. Enostavno si je tako zamislil. Ko se je že začelo temniti, smo ga uspeli dobiti ven, da smo lahko šli domov.

Kakšne filme pa najraje spremljaš zasebno?

Predvsem filme z dobro zgodbo. Ne maram pa romantičnih komedij in drame. Najboljši so mi kaki stripovski filmi, posneti na podlagi stripov.

Več fotografij v spodnji galeriji...

    https://yes-pohistvo.si/

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.