Jože Mertük iz Beltinec - prepoznaven po svojih lesenih koritih in »krničkah«

Jožeta Mertüka iz Beltinec mnogi poznajo po njegovih doma izdelanih koritih, »krničkah«, »šeflah za moko« in še čem. Nepogrešljiv je postal na mnogih sejmih po Pomurju in širše. Nasmejani Jože nas je toplo sprejel na svojem domu ter  nam pokazal, kako iz kosa lesa nastajajo izdelki domače obrti.

Jože se je z izdelavo izdelkov domače obrti resneje pričel ukvarjati, ko se je upokojil. Sicer upokojeni vratar iz Beltinke se je spretnosti izdelovanja domače obrti naučil od svojega očeta, vendar v zgodnjih letih ni kazal pretiranega navdušenja za tovrstno ustvarjanje. »Ko pa se človek upokoji, mora imeti nekaj, s čimer se zaposli«, pravi Jože.

Zdaj izdeluje korita, krničke, šefle in še kaj, svoje izdelke pa predstavlja po okoliških sejmih. Stalni gost je na prireditvah, kot so Jenamena v Črenšovcih, Büjraški dnevi  v Ižakovcih, Langašijadi v Lipi, sejem v Dobrovniku in podobnih sejmih, s svojimi izdelki pa je potoval tudi že v Mursko Središče na Hrvaškem ter jih razstavljal v madžarskem Zalaegerszegu. S svojim kotičkom na sejmih pritegne veliko zanimanja, saj ob razstavljenih izdelkih na prizorišču prireditve izpod spretnih Jožetovih prstov nastajajo tudi novi izdelki.

Še vedno precejšnje povpraševanje po tovrstnih izdelkih

Za njegove izdelke se ljudje lahko ustavijo pri njem doma, prodaja pa jih tudi s pomočjo Zavoda za kulturo in turizem Beltinci, največ na Otoku ljubezni v Ižakovcih. Posebej mu je v spominu ostalo, kot pravi, srečanje konzulatov na Otoku ljubezni v Ižakovcih, ki so bili tako navdušeni nad njegovimi izdelki, da so pokupili čisto vse, kar je imel na zalogi. Ljudje radi posegajo po tovrstnih izdelkih, kot pojasnjuje Jože, predvsem z namenom, da jih poklanjajo v dar.

Največje povpraševanje je po »krničkah«. Te ljudje radi podarjajo, saj v njih shranjujejo sadje in druga živila. Povprašujejo tudi po »šeflah« za moko, včasih nekoliko večjih, da vanje aranžirajo buteljke. Nekoč je izdeloval tudi čolne za koline, a po teh ljudje ne povprašujejo več. Tovrstni izdelki iz lesa trajajo tudi čez sto let, kot pojasnjuje Jože, pa je treba paziti, ko jih opereš, da ji ne sušiš na soncu, kajti takrat les popoka.

Najboljši les za izdelavo, ki ga lahko dobi pri nas, so prvovrsten kanadski topol, vrba in črna jelša. Les kupi ali pa mu ga podarijo prijatelji, ki se jim Jože oddolži s kakšnim svojim izdelkom. Dnevno lahko izdela dve navadni »krnički«, izdelava manjše »krničke« mu vzame dve do tri ure, za izdelavo čolna za koline pa bi potreboval tri do štiri dni.

Kot pravi Jože, nekega posebnega uvajanja oziroma tečaja za izdelovanje ni potrebno imeti, moraš pa, kot dodaja, biti »priličen«: »Imeti moraš občutek, znati moraš poslušati les, biti moraš spreten.« Z domačo obrtjo se ukvarja tudi nekaj njegovih prijateljev, mladi pa po besedah Jožeta ne kažejo velikega zanimanja za tovrstno rokodelstvo.

Delo združuje z veseljem

Jožetov prostor za ustvarjanje na prostem je v toplih mesecih postal kraj, kjer se zbirajo njegovi prijatelji. Ker vedo, kje bodo našli svojega prijatelja, radi zahajajo na njegov dom in mu delajo družbo. V hladnejših mesecih pa ustvarjanje preseli v notranji delovni prostor, lično domače urejeno kuhinjo.

Prosti čas od upokojitve naprej Jože koristno izkorišča. Poleg omenjenih izdelkov, lahko na njihovem dvorišču občudujemo njegove doma izdelane hišice, poleg tega pa izdeluje tudi košarice iz slame, njegova žena pa izdeluje cekarje iz bilja. Veselja ob ustvarjenju imata oba veliko in dokler jima bodo služile roke, bo izpod njunih prstov nastalo še mnogo domačih izdelkov.

Več fotografij v spodnji galeriji ...