https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

INTERVJU

Štefan Cigut iz Noršinec: »Ob prevzemu kmetije bom ljubezen in strokovnost nesel naprej«

Noršinci, 12.04.2013 ob 9:30  

Obiskali smo znano kmetijo Cigut iz Noršinec. Z njimi smo se sprehodili skozi čas, pogledali, kako so gradili svojo življenjsko zgodbo o uspehu, pokukali v vso njihovo delo in veselje, hkrati pa prisluhnili načrtom sina Štefana, ki bo kmalu prevzel uspešno kmetijo...

V Pomurju je v kmetijstvu mnogo potencialnih zgodb o uspehu, a malo resničnih. Pokrajina z veliko naravno danostjo zemlje nam daje vsekakor priložnost, da živimo z zemljo in z njo-če se tako izrazim-rastemo v vsakršnem smislu. Malokdo je znal in zna to izkoristiti, videti v tem priložnost zase in za razvoj celotnega Pomurja-a nekaterim le lahko priznamo uspeh na tem področju. Kmetija Cigut iz Noršinec se danes z 320 ha obdelovalnih površin in z 850 glavami goveje živine v hlevu uvršča med največje slovenske kmetije ter se lahko ob bok postavi evropsko primerljivim kmetijam. Slišati je, da bo kmetijo kmalu prevzel še ne 30. letni sin Štefan, poln zamisli in načrtov za prihodnost, Cigutova kmetija pa nam je, če pogledamo malo širše, vsem Pomurcem, kar se tiče uspešnosti, v ponos.

Mene je zanimala življenjska zgodba o njihovem uspehu, če sem čisto natančna, kdo so ljudje, ki stojijo za tem uspehom-ker so vedno ljudje, njihove zamisli, pogled na življenje in njihova filozofija tisti, ki kreirajo vse življenjske zgodbe.

Pri Cigutovih te pozdravi preprosta hiška, okoli nje pa visoki silosi in hlevi ter več ljudi, ki gredo po dvorišču po opravkih, ne nazadnje pa kuža Rex, ki mu je kar samoumevno, da si prišel. Vse to ti pove, da je pri njih vse usmerjeno v povezovanje, ustvarjanje in nekako ne moreš mimo občutka (kar se je kasneje potrdilo), da bo tvoj obisk kar trajal.

Večina si le stežka predstavlja, kako se je lahko v dobrih dveh desetletjih pri nas razvila kmetija v tolikšnem obsegu, zato me toliko bolj zanima vsa ta zgodba, razvoj, ozadje…najprej pa seveda njihovi začetki.

Davni začetki z dušo, dopolnjevanjem in spoštovanjem idej Štefana in Marije

Gospodar Štefan se razgovori o davnem letu 72., kako so ga volja, duša, občutek za kmetijsko delo in žela po izzivih gnali, da je začel s storitvami, uslugami za druge kmetije. Počasi so se začeli razvijati, 85. leta so vzpostavili prve hleve (sprva s kravami molznicami), sledil je nakup kombanja, 85. leta prehod na bike, nadaljevali so z najemi kmetijskih zemljišč. Poštenost, strokovnost in delavnost sta mu bila vodilo, a skoraj kot ključno pa izpostavi organizacijo, dopolnjevanje in povezovanje z ženo Marijo, s katero sta preko zaupanja, spoštovanja idej in pravega medsebojnega občutka za delitev dela ter z dogovarjanjem o čisto vsem dotičnem začela graditi njihovo zgodbo o uspehu.

»Žena je vodila papirje, finance in evidenco, nabavo, jaz sem prevzel organizacijo dela. Njena iznajdljivost, moja trmoglavost, spoštovanje idej in nekako je začelo uspevati,« se spominja. Kasneje sta se jima rodila otroka, Štefan in Mira, ki sta zgodaj povzela navade, kvalitete in vrednote staršev. Tu je v zgodbo vpet tudi začetek bližajočega se prevzema kmetije mladega Štefana, ki je tudi pomemben vzrok našega obiska, a o tem malo kasneje.

Danes se Cigutovi lahko pohvalijo s kmetijo, kjer je v velikih sodobno opremljenih hlevih okrog 850 glav govedi različnih pasem, uvoženih pretežno iz vzhodnoevropskih držav, pa tudi iz Francije. Imajo 320 ha obdelovalne zemlje, sedem zaposlenih, poseben ponos je tudi najsodobnejša strojna oprema. Meso izredne kakovosti izvažajo pretežno v tujino, navkljub že vsemu opisanemu, kar daje že velik obseg njihove dejavnosti, pa mi še omenijo hobi gospe Marije, kjer njena ljubezen do njenega vrta pride do izraza v tolikšni meri, da obrodi visoko kulinarične izdelke, ki so prinesli že prenekateri naslov in nagrade na številnih natečajih, v njenih dobrotah iz vrta pa uživa celotna njihova družina vključno z zaposlenimi, ko vsakodnevno živijo njihovo vrednoto zdravega prehranjevanja pri skupnih obedih.

Kot vedo povedati ljudje, je zaradi njenih rož poleti njihovo dvorišče posebej očarljivo, vse opisano pa daje kmetiji odsev današnjega uspeha, kjer predstavlja tudi turizem posebno mesto, saj mi povejo, da se pri njih ustavi letno 20 do 30 avtobusov z namenom ogleda njihove dejavnosti.

Kvaliteta, preciznost, strokovnost in poštenost, ki rodijo ustvarjalno kmetijo

Njihov delovnik je skrbno načrtovan, organiziran, razdeljen, znotraj vsake organizacije pa so seveda neka vodila, vrednote pa tudi kultura, ki je gonilna sila vsega, na čem bazirajo ter skrit recept za uspeh.

Cigutovi prisegajo na kakovost, kjer pri nabavi igra kakovost pomembno vlogo pred ceno. Tako v koncentrate na primer zaradi genske spremenjenosti ne uvrščajo sojo, kar se pa tiče prodaje, pa so se s kakovostnimi suhomesnimi izdelki doslej izkazali že na številnih krajevnih ocenjevanjih in s celo vrsto izdelkov na ocenjevanjih prireditve Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju.

Na vprašanje, kaj je še zelo pomembno pri njihovem delu, so si vsi enotni: »Pri kmetiji takega obsega ne moreš brez preciznosti pri papirjih. Brez tega ne moreš imeti kontrole nad vsem, pa tudi pravilno načrtovati in se pravilno odločati, tako kratkoročno, kot dolgoročno.« Tako se njihovo delo na vse zgodaj zjutraj začne v pisarni, šele potem v hlevu, kjer je izrednega pomena računalniško vodeni program za planiranje in izvedbo pitanja govedi, pri tehničnem delu s stroji pa je znana njihova visoka strokovnost, o čemer priča sodobna kmetijska mehanizacija.

Kot med prijetnim pomenkom poudarijo, je njihovo delo bilo in je še zmeraj, predvsem usmerjeno v pozitivno ustvarjanje, s pozitivno klimo med vsemi zaposlenimi, ter predvsem v strokovno in pošteno delo. Politično neopredeljenim, nepodkupljivim in poštenim ljudem ni zmeraj posuto z rožicami-zaradi izstopanja iz okvirjev povprečnih slovenskih kmetij so se tako njihovi izostanki pri kandidiranju za nepovratna sredstva na številnih domačih in tujih razpisih vrstili po tekočem traku, a morda so tudi zato lahko toliko bolj ponosni na svoje dosežke.

Sin Štefan bo prevzemnik kmetije

Naslednje leto bo kmetijo prevzel sin Štefan, na katerega zdajšnja gospodarja na veliko stavita. Prav on mi pokaže celotno kmetijo, ko rabiš kar nekaj časa, preden se sprehodiš med hlevi in celotnimi objekti, ter mi razloži celoten potek dela vključno z njegovimi svežimi zamisli za prihodnost, ko iz njega veje zanos, znanje, strokovnost  in izkušnje - vse v enem - pravzaprav nekakšna celostnost, ki jo danes mora imeti uspešen kmet.

Povprašam ga o njegovih začetkih in vpeljavo v kmetijo. Takšno »širino« je seveda rezultirala  vpeljava v njihovo kmetijo od njegovih malih nog, kasnejši študij agronomije, izkušnje, povezovanje s tujino in odprtost za moderne ideje in razvoj. Z dve leti starejšo sestro Miro, ki danes za razliko od njega ni ostala na kmetiji, ampak si je svoje življenje ustvarila v Kopru, sta bila vzgajana v delo na kmetiji že zelo zgodaj, kar pa jima ni predstavljalo nobeno »muko«, pripoveduje Štefan ml. Še zdaj se spominja svojih dolgih ur na traktorju pozno v noč, ko so ga morali prav poditi domov, njega pa je vse to delo izredno vleklo in veselilo - kakor igra, pove.

Zaradi njegovega veselja do upravljanja z stroji  se je udeležil kar več tekmovanj na področju oranj in bil kar dvakratni državni prvak v oranju, tri krat je zavzel drugo mesto, udeležil pa se je celo svetovnega prvenstva na Irskem in Novi Zelandiji. Pri komaj šestnajstih letih je bil deležen celo upravljati takratni novi stroj za pobiranje sladkorne pese, ki mu je v pokušanje zaupala tuja organizacija Holmer iz Nemčije.

Kombinacija mamine iznajdljivosti ter očetovega smisla za tehničnost

Bodoči gospodar je pravzaprav, kot je opaziti, kombinacija mame in očeta, kar potrdi tudi sam: »Po mami sem povzel občutek za delo s papirji, njeno preciznost ter nadarjenost za številke ter njeno iznajdljivost, po očetu organizacijo in njegov izreden smisel za strokovnost in tehniko. Verjetno je to zaradi opazovanja obeh skozi vse življenje. In danes moraš imeti oboje, da preživiš v kmetijstvu,« razmišlja. Izvem pa še, da se tudi z dekletom Barbaro-s katero gresta po stopinjah njegovih staršev-podobno na zanimiv način dopolnjujeta.

Načrti o širitvi, ki pa so ovirani

Štefan ima ob svojem ustvarjalnem pristopu številne zamisli o razvoju, širitvi kmetije ter njihove dejavnosti, pri tem pa gleda spet celostno in široko, z željo, da bi vsi načrti imeli neko skupno korist v širšem okolju, kjer živijo.

Ob še živeči ideji o klavnici, so pred kratkim na kmetiji imeli velike načrte in želje vzpostaviti bio plinarno, a so žal idejo zaradi nestrinjanja krajanov sosednje vasi morali opustiti. Nekako vidno razočaran mi mladi bodoči prevzemnik ob tem razloži njihove načrte, v katerih so videli zaradi hkratne izkoriščenosti plina, elektrike in tople vode večjo smotrnost, racionalno porabo ter nove izzive. Sama ideja bi dala kmetiji ob tako imenovanem »bavarskem načinu kmetovanja« neko zaključeno celoto, ki je tudi okoljsko sprejemljivejša, ponudila pa bi tudi več zaposlitev, mi razložijo.

»Zelo mi je žal, da sedaj ne bo uresničeno, saj sem videl koristnost v izkoriščanju energije, ne samo za našo kmetijo. Želel sem, da bi ob bio plinarni nastali rastlinjaki, kjer bi okoliški ljudje nekaj pridelali in to prodajali. Noršinci in Mlajtinci bi ustanovili turistično društvo, na tak način bi se povezovali, saj bi kmetija z novo privlačnejšo vizuelno podobo pritegnila turiste, katere bi usmerili drugam, k drugim okoliškim dejavnostim,« razloži njihove ideje.

Kot še izvem, nekateri okoliški krajani niso pokazali iniciative podpreti njihovega načrta, zato so ga opustili, a žalostno je, da so se stvari na koncu iz nekaterih vzrokov in interesov zapletle na ta način, da se jih zdaj ovira še pri ideji same širitve kmetije, kjer se ob novem pridobljenem zemljišču borijo za pridobitev spremembe iz kmetijske v gradbeno namembnost, ko bi z gradnjo novih hlevov optimizirali bivanje živali, znižali stroške krmljenja in posodobili kmetijo.

Ob tem pogovoru se ob razpravi dotaknemo slabih praks in nepoštenosti  preteklih vzpostavljenih bio elektrarn, ki zdaj na žalost mečejo negativno luč tudi na podobne projekte, morda tudi na Cigutove ideje. Sama opazim njihovo rahlo grenkobo, ko si ob poudarjanju poštenosti in usmerjenosti v ustvarjanje za celotno družbo želijo, da bi jim okolica prisluhnila vsaj pri širitvi kmetije, kjer resnično nikogar ne bi ovirali.

Naš obisk se sicer zaključi pozitivno, z željami in mnogimi upi bodočega gospodarja kmetije Štefana ml. Sprva o družini, katero v kratkem načrtujeta z dekletom Barbaro in kjer upata, da bosta nadaljevala ujemanje njegovih staršev … Potem z željami o uspehih njihove kmetije, in ne nazadnje  o razvoju kmetijstva v Pomurju, večjega povezovanja ter vključevanja turizma v kmetijske dejavnosti. Upamo, da jim bo uspelo. Ne samo njim-ampak vsem pomurskim kmetijam z dobrimi idejami!

    Fotogalerija

    Komentarji

    !Za komentiranje se morate prijaviti

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.