https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
http://www.zniders.com/

INTERVJU

Simon Törnar - med plemeni Hammer, Karo, Mursi, kjer se izgubiš po prašnih cestah Omo Valley

13.08.2013 ob 9:00  

Simon Törnar iz Tropovec je prepotoval že dobršenj del sveta. »Vzameš nahrbtnik in greš…«.In pristaneš mimogrede tudi v Etiopiji, pri plemenih Hammer, Karo, Mursi.

https://www.ris-dr.si/

»Vzameš nahrbtnik in greš,« pravi. Preprosto, kakor ves ta svet je preprost, če ga le tako vzamemo, če si tako dovolimo delovati. Kar iti, tja… In Simon Törnar je šel, je bil. Huh, prečesal je že celotno Azijo, Afriko... Lahko bi tudi v enem članku strnila vse poti, zgolj z naštevanjem njegovih osvojenih destinacij in kar debelo bi popisale strani. Ampak ne, skozi pogovor se odločiva za ljudstva, ki prebivajo v oddaljenih predelih Etiopije. Ljudstva, ki se hvaležno priklanjajo reki Omo in v njeni dolini ustvarjajo dušo. Hammer, Karo, Mursi, so bila delček šestmesečnega potovanja, ki se je pričelo v Turčiji, ga vodilo preko Sirije, Jordanije, Egipta, Sudana, Etiopije, Kenije, do končnega cilja Bwindi natonal parka v Ugandi.

»Za prevoz po sami dolini sem lovil tovornjake, ki so prevažali olje in riž, dobrine in so bile v Etiopijo darovane iz Evrope in Amerike. Sam pri sebi sem se spraševal, kam gredo polni tovornjaki riža in na koncu prišel do spoznanja, da v skladišča od tam pa verjetno neznano kam, saj sam nisem videl, da bi plemena jedla riž.«

Pleme Karo v vasici nad reko Omo

Da, tako je, ko se pelješ dolge ure in razmišljaš. Tudi o rižu, preden ugledaš slike, ki so se ti cel čas prikazovale, iz tvojih pričakovanj, nekih daljnih pripovedovanj.

Naselbine ob prašnih cestah

»Pričaka te idlična podoba majhnih zaselkov, z le nekaj kolibami z razširjenimi družinami. Ob prašnih cestah pa poslikava polj s koruzo, fižolom, sorgum, prosom, ki uspevajo pozno poleti, ko poplavlja reka Omo.«

Hammer in Mursi peljejo goveda na pašo, Karo pa, odvisni le od poljščin, stražijo svoje pridelke v hišicah, kjer divjad plašijo s kamenjem. A poljščin in zemlje ni potrebno stražiti  le pred divjadjo.

Kolibe in vaški otroci vasice Karo

Plemena doline Omo so žal zaznamovana z medsebojnimi spopadi, ki kalijo idilično podobo, ki jo vasice vzbudijo bežnem obiskovalcu. Med nekaterimi plemeni potekajo že generacijske vojne. Žrtev ni le ugrabljena živina ampak tudi ljudje. Vdori v življenjski prostor drugih plemen so pogosti, zastraženi predeli, pa tudi AK 47 -  zaščitna znamka vsakega moškega - so žal del resnične sedanjosti plemen Omo Valley.

Brazgotine in glinene ploščice kot odsev lepote in moči

Ljudstva vseh treh plemen izstopajo po svoji vizualnosti, pa tudi ločeno ti pritegnejo poglede, v svoji specifiki, ki postavljajo prenekateremu vase zaljubljenemu zahodnjaku  številna utečena razmišljanja pod vprašaj. O lepoti, o privlačnosti, še o čem.

Znečilne debele barvne verižice, in ovratnica s konico, ki naznanja poročeno žensko

Brazgotinjenje predstavlja pri obeh spolih ljudstva Hammer nekaj spoštovanega. »Pri moških je sicer tudi kot znak zmage nad nasprotnikom ali ulovu zveri, a če si prisoten ob obredu »preskakovanje bikov« in si priča tleskanju žensk s tankimi paličicami, ki jim prizadanejo rane, ženske pa ob tem prav izzivajo moške, naj jim prizadevajo rane po telesu, ker bodo potem lepše - potem vidiš da je pojem lepote resnično relativen. Pričakuješ vsaj, da se odzovejo ob ošvrku, a niti ne trenejo z očesom, ko jim misli prešinja le eno – večjo zaželenost, občudovanost in dokaz predanosti svojemu možu.« Vse našteto je lahko tujcu tuje, ali pa tudi ne - če le premore nekaj spoštovanja njihove tradicije. 

Za ženske pripadnice je značilno tudi slikovito okraševanje telesa in kožnih oblek z različnimi barvnimi kroglicami, nošenje debelih verižic okrog vratu, poslikan bel obraz ter debele kovinske ovratnice z neko vrsto konico za poročene ženske ter poslikan obraz z belo barvo, oboji pa uporabljajo  kravjo tolščo za mazanje las in telesa.

Mešanica loja in rdeče gline in v laseh moškega s posebno pričesko, je zaščitni znak moškega, ki je že ubili večjo žival ali celo sovražnika.

Pripadnica plemena Mursi

Glinene ploščice v prerezanih ustnicah deklet krasijo ženske lepotice Mursi. Pri 15. 16. letih so vstavljene v prerezane ustnice deklic in ščasoma postajajo večje. Ob tem pa kljub neprijetnosti veljajo za ideal, lepoto, privlačnost, večjo vrednost ženske ob poroki, ki skupaj s poslikavo telesa z belo barvo daje njihovo značilnost.  

Predstavnik plemena Karo

"Ljudstvo Karo je odeto v živalske kože. Niti pri njih ne izostane bela kreda, z dodatki določenih odtenkov, v laseh pa podobno kot Hammer dodajajo maslo z rdečo glino. In spet so tu brazgotine, ki krasijo ženske prsi, na moških telesih pa dokazujejo moč - a le prislužen, z ubojem nevarne živali, ali sovraažnika."

Žvečenje rastline Khat in kava za cel liter

Ko se nagledaš prvih značilnosti in zjutraj radovedno pokukaš v njihov vsakdan, potem vidiš delo na poljih in pašo živine. In če se zadržuješ predolgo, naletiš na povsem prazne vasi. Porazgubijo se po poljih, pašnikih.

Večer pa čas za snidenje celotne družine. Takrat se čas ustavi, pred kolibami gorijo ognji, ustvarjajo tisto pristnost in stik z zemljo ter dajejo odsev na okrašena plesoča telesa ob zvokih petja. Skupnost, povezanost, prvinskost, onostranskost so besede, ki lahko opišejo to stanje vsaj malo.

 V krožnikih so obare z različnimi vrstami mesa, zraven pa palačinki podoben kruh iz fermentiranega prosa imenovanega indžera ter pivo iz sorguma.

Strojenje kože....

Kava ki bi naj izvirala iz Etiopije in po kateri Etiopija slovi, pa te preseneti.  Pri plemenih ni prav takšna, kot smo je vajeni. Preveč dragocena zrnca romajo v Evropo, njim ostanejo kavne lupine, iz katere se skuha redka kava.

»Ob prihodu v eno izmed vasi sem jo dobil kar cel liter. Okus je pa druga zgodba, ampak ponosnega gostitelja se nikoli ne zavrne, tako da sem tudi tisto kavo, tako kot že marsikatero hrano ali pijačo poprej, bolj ko ne na silo in s kar se da pristnim nasmeškom zadovoljstva ob posedanju v popoldanski senci posrkal do dna.«

Obred brez žvečenja rastlin iz opojnih substanc ne mine. Pri ljudstvih Omo valley dobiš Khat –liste rastline, ki bi ti naj popestrile vsakdan in te odpeljejo v neke druge dimenzije – vsaj morale bi te. »Sam sem to tudi poizkusil, a ob žvečenje listov brez posebnega okusa, sem se počutil bolj podoben enemu od največjih prežvekovalcev na tem planetu.«

Napitki, ki jim zelo teknejo, tebi pa...kakor komu

Zanimivo je ob reki Omo preživeti dan, večer, ki se nagiba v noč ter vse trenutke, ki se strnejo v njihovo značilnost. Takrat razmišljaš o marsičem. O njihovih vrednotah, sreči, prihodnosti, vplivu zunanjosti in kdo smo mi v njihovih očeh – tujci, ki prihajamo z dobrim pod vprašajem. O tem, o vsemu kar neseš s sabo, ko zapuščaš zaselke doline Omo valley – z Simonom Törnarjem v 2. delu

Več fotografij v spodnji galeriji...

 

Drugi del intervjuja lahko preberete TUKAJ.

 

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.