Črenšovski čebelarji delujejo v dobrobit čebelam in jih ohranjajo take, kot so jih nasledili od prednikov

V tokratni rubriki POM-PLUS predstavljamo Čebelarsko društvo Črenšovci. Prvi zametki združevanja čebelarjev na območju Črenšovec segajo v leto 1951. V društvu imajo okoli 1700 čebeljih družin in tri registrirane vzrejevalce čebeljih matic. Na leto pridelajo do petnajst ton medu.

Društvo je bilo ustanovljeno na pobudo Antona Horvata iz Črenšovec s podporo Alojza Cigana iz Odranec. Tako so bili postavljeni pogoji za postavitev osnovnih zametkov ustanovitve društva. Sklicana je bila prva seja, na katero so bili povabljeni še ostali čebelarji iz okoliških vasi. Prvi predsednik društva ob ustanovitvi je postal Štefan Kreslin iz Črenšovec. Društvo je bilo tako registrirano in uradno ustanovljeno leta 1978, prvi zametki združevanja čebelarjev na tem prostoru pa segajo v daljno leto 1951.

Čebelarke v društvu skrbijo za dodatno motivacijo

V društvu je včlanjenih 36 rednih članov iz treh pomurskih občin: Turnišče, Odranci in Črenšovci, imajo pa tudi člane iz Velike Polane. V svoji sredini imajo tudi pet čebelark, ki čebelarjem dajejo še dodatno motivacijo in so med aktivnejšim delom članstva. Imajo tudi precej mladih čebelarjev, kar pomeni, da se starostna struktura društva pomlajuje.

Čebelarji v svečanih oblekah

Kot vsa druga društva se tudi omenjeno ravna po sprejetem statutu društva in po pravilniku o društvih. Predsednik društva Jožef Tratnjek nam je povedal, da lahko član postane vsak, ne glede na leta in status.  »Tako imamo  med članstvom čebelarje ki imajo visoko izobrazbo in take, ki pri čebelah najdejo sprostitev in  duševni mir. Veseli smo vsakega novega člana, saj preko te organizacije pridobi stik z živalco, ki ji je evolucija podarila marljivost in delavnost, je milijone le kljubovala različnim dejavnikom in se je obdržala. A v tem za človeštvo naprednem času ji brez pomoči človeka skorajda ne uspeva preživeti. A se lahko vprašamo kdo je kriv za situacijo, kjer se je znašla? Je kriva ČEBELICA  ALI PREVEČ »NAPREDEN «  ČLOVEK.« Ob tem Tratnjek dodaja, da čebel ne bodo v celoti dojeli še dolgo in preko nje spoznavali življenjske navade in probleme, s katerimi se čebelarstvo in posledično čebela soočata, kar pa je izziv napredno mislečega človeka.

Okoli 1700 čebeljih družin, s ciljem delovati v dobro čebelam

»Smo močno društvo kar se tiče čebeljih družin, saj imamo okoli 1700 gospodarnih čebeljih družin na področju, ki je pretežno kmetijsko zato se ubadamo z problemom nastanitve le teh,« nam je povedal predsednik društva. V njihovi sredini imajo tudi zelo močno poklicno čebelarstvo Kavaš, ki poseduje že blizu 600 gospodarnih družin in se pretežno ukvarja z vzgojo matic ter  mladih čebeljih družin za trg.

Cilj društva je delovati v dobro čebelam in jih ohranjati take kot so jih nasledili od naših prednikov. Tako so v društvu dolžni posledično skrbeti za zdravstveno varstvo preko raznih strokovnih služb, ki jim pri tem pomagajo. »Osveščamo čebelarje preko predavanj in delavnic, kako naj pomagajo čebelam da bodo zdrave in nas ne bo strah prvih izletnih dni, ko čebele prvič pretegnejo svoja, po dolgi zimi, utrujena krila.« Dobivajo se na vsakoletnem srečanju, ko ob veselem druženju izmenjajo marsikatero izkušnjo, ki so jo doživeli ob delu s čebelami. Pomagajo mladim, ki jih zanima tehnologija čebelarjenja z nasveti, ter jih uvajajo v delo, ko začnejo sami čebelariti. 

Vzreja čebeljih matic tehnološko zahtevna

V čebelarskem društvu Črenšovci imajo tri registrirane vzrejevalce čebeljih matic: Čebelarstvo Kavaš (Milena in Roman Kavaš), Čebelarstvo Herbaj (Jožef Herbaj), Čebelarstvo in vzreja matic Jožica in Jožef Tratnjek. Ti so vključeni v sistem nadzora kvalitete pri Rejski organizaciji pod okriljem Kmetijskega Inštituta Slovenije ter Nacionalnega Veterinarskega Inštituta.

Jožef Tratnjek nam je povedal, da je sama vzreja čebeljih matic tehnološko zahtevna, saj zahteva veliko tehnološko in strokovno znanje čebelarja. V Sloveniji lahko vzgajajo samo čebelo pasme Krajnska Sivka ali Apis mellifera carnica, ki je pri čebelarjih izven Slovenije zelo cenjena in je povpraševanje po teh maticah v tujini veliko. »V društvu smo ponosni, da imamo tako število čebelarjev, ki z svojim znanjem pripomorejo k ohranjanju čistosti naše Slovenske pasme čebel.«

Lastnika čebelarstva Kavaš

Pridobivanje medu, cvetnega praha in propolisa

Količina medu, ki ga pridelajo čebelarji v tem društvu niha glede na donos in pogoje posamezne čebelarske sezone. Nimajo točnega podatka, a se giblje nekje med 10 in 15 tonami na leto. So pa tudi leta, ko je medenje skromno, takrat so letni donosi komajda zadovoljivi in čebelarji ne pokrivajo stroškov, ki so vloženi čez leto v preživetje čebel.

»Pri čebelarjih, ki svojih čebel ne prevažajo, se  donos medu v povprečju giblje od 10 do 30 kilogramov po panju, odvisno od ugodnih vremenskih razmer, ki so dostikrat krive, da medenja sploh ni in morajo čebelarji svoje ljubljenke med pašno sezono celo hraniti, da lahko pričakajo živahno jesen.« Ker  imajo v društvu kar štirinajst čebelarjev, ki čebele prevažajo na razne čebelje paše po Sloveniji, je količinsko ta številka nekoliko višja, še posebej takrat, ko so ugodni pogoji za medenje. To pomeni pravočasni premik čebel na izbrano lokacijo, dobro bero čebel in posledično dober donos medu po panju, ki je lahko v povprečju 50 kilogramov na panj na letni ravni. Razen medu se posamezni čebelarji usmerjajo v pridobivanje cvetnega prahu, čebelje zadelavine ali propolisa, ki je zanimiv pridelek, a ga prideluje malo čebelarjev. 

Kovačev (prekmurski) čebeljak v Nedelici

V društvu noben član ni usmerjen v proizvodnjo matičnega mlečka, ker sam postopek mlečkanja zahteva veliko dela in so potrebne odlične pašne razmere. V nasprotnem primeru pa čebele ne  proizvajajo dovolj matičnega mlečka, da bi se čebelarju splačalo pridobivati ta tako imenovani »življenjski eliksir«.

Aktivnosti društva na raznih prireditvah in akcijah

V društvu so veseli vsakega povabila s strani občin. Če jih pravočasno povabijo se z veseljem udeležimo vsake prireditve. Tudi kulturne organizacije jih vabijo na svoje prireditve, kjer na stojnicah ponujajo medene dobrote, promovirajo društvo ter njihovo krovno organizacijo, Čebelarsko zvezo Slovenije, nam je zaupal predsednik društva. Člani društva se vključujejo tudi v spomladansko čistilno akcijo preko domačih občin. Aktivni pa so tudi v vsakoletni  vseslovenski akciji  Slovenski tradicionalni zajtrk v vseh slovenskih vrtcih in osnovnih šolah. »Tudi mi smo pripravili otrokom medeni zajtrk v vseh naši osnovnih šolah in vrtcih. Ob tem so pa čebelarji obiskali otroke na šolah in vrtcih ter jim odgovarjali na vprašanja ki so jih otroci postavljali z zvezi s čebelami in medom.«

Na Ajdovi noči v Odrancih sodelujejo vsako leto z lično stojnico. Na letošnji prireditvi so kot ekipa Čebelarskega društva Črenšovci osvojili prvo mesto v pripravi in kuhanju Ajdove kaše. »To je bila lepa promocija društva, saj je bil obisk na tej prireditvi zelo velik,« dodaja Jožef Tratnjek.

Kuhanje zmagovalne ajdove kaše

S stojnico so popestrili dogajanje tudi na Jenamena festu v Črenšovcih. »Stojnica našega društva je bila bogato obložena z pridelki iz čebeljega panja.« Tudi svečane obleke, v katerih se predstavljajo na prireditvah in v javnosti so ponos članov društva, ki tako obleko nosijo in se v njej pojavljajo na raznih slovesnostih.

Ob vsakoletnem srečanju članov spomin na pokojne čebelarje in zahvala za pridelke

Minulo nedeljo so se čebelarji zbrali na kmetiji Horvatovih v Mali Polani. Gospodar Drago z družino že skoraj trideset let čebelari s petinsedemdesetimi čebeljimi družinami. So tržno usmerjeno čebelarstvo in vse pridelke, ki jih pridelajo, prodajo na domu in na tržnici. Tako so sedaj člani društva videli priložnost za razširitev čebelarstva in za postavitev novega ličnega čebelnjaka, ki stoji pri Horvatovih. 

Ob koncu nam je predsednik društva povedal, da bo letos že peto letno srečanje vseh članov društva ob godu svetnika sv. Ambroža, zavetnika čebelarjev. »Ta dogodek načrtujemo v letošnjem letu izvesti v cerkvi na Gornji Bistrici.« Tako bodo spet  pred cerkvijo nudili obiskovalcem medene dobrote, mašo pa namenili spominu pokojnih čebelarjev in se hkrati zahvalili za podarjene pridelke, ki so jim jih namenile pridne čebelice preko celega leta.

Foto: ČD Črenšovci

Več fotografij v spodnji galeriji...