https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
http://www.zniders.com/

LOKALNO

Fajonova v Ljutomeru: Slovenija je v veliki meri znala izkoristiti članstvo v EU

Ljutomer, 20.01.2014 ob 7:00  

Informacijska točka Europe Direct Murska Sobota je organizirala v sodelovanju z Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer forum »Mladi in njihova prihodnost v EU«, na katerem so na vprašanja dijakom odgovarjale evropski poslanki dr. Romana Jordan in mag. Tanja Fajon in županija občine Ljutomer, mag. Olga Karba. Ob deseti obletnici pridružitve Slovenije v EU so dijake zanimali odgovori na aktualno problematiko o zaposlovanju mladih, podnebnih spremembah, demografskih izzivih, energetiki in o prihodnosti EU.

 

https://www.ris-dr.si/

Dosedanji uspehi Slovenije v članstvu evropske unije

Prvi sklop vprašanj je temeljil na dosegih republike Slovenije v EU. Gostje so odgovarjale individualno ter so podale lastno mnenje o uspehu in vplivu EU. Mag. Tanja Fajon meni, da je Slovenija na dobri poti k uspehu. »Slovenija je v veliki meri znala izkoristiti članstvo v EU. Zame je simbol Evropske unije še vedno to, da lahko znotraj naših držav svobodno potujemo, da ni več meja, da ni več potovalnih dokumentov in da lahko iščemo priložnosti tako v izobraževanju kot iskanju zaposlitev ali pa izvajanju zdravstvenih storitev v drugih državah. Politika v preteklosti ni znala izkoriščati našega glasu. Mi imamo enako moč kot druge države«. Opozarja predvsem, da moramo v Sloveniji še preučiti in prilagoditi lastne potrebe pogojem, v katerih živimo.

»Nekatere priložnosti niso bile dovolj dobro izkoriščene in tako bi se morala Slovenija preoblikovati znotraj sebe«, je menila dr. Romana Jordan: »Mislim, da je iz prvega mandata ta širitev in spoznanje o tem, da smo EU zelo razširili in jo naredili veliko bolj ranljivo za kakršnekoli spremembe in dinamiko, ker smo si zelo različni. Spoznanje, da je EU širša in to pomeni v prihodnosti večjo moč, ampak samo, če bomo uspeli v prihodnosti bistvene razlike tudi zmanjšati. Drugi mandat je pa le pospešil to dejanje, da je gospodarska kriza na različne članice različno vplivala, na Nemčijo skoraj da ne, medtem ko pa so določene države imele velike težave in so dovolj hitro okrevale. Slovenija je zelo dobro izkoristila promocijsko moč, ki jo nudi EU, vendar le na površini. Vse, kar pa gre bolj globoko, v smislu vrednosti, preobrazbe družbe, kar smo si želeli ob pridružitvi v EU, vsega tega pa nismo storili.«

»Potrebno je izhajati iz ideje in graditi na lastnem znanju,« je odgovorila mag. Olga Karba: »V občinah se ne bi zgodilo toliko projektov, toliko investicij, če ne bi bili v Evropi. Tukaj gre pohvala predvsem Evropi, ker so v naši in ostalih Prleških občinah veliki projekti in tudi to zelo dobro ocenjujem, da smo se kot lokalna inštitucija vključili v nekatere evropske projekte. Potrebno je izhajati iz tistega, kar je v Sloveniji specialno.«

Pravilna izbira smeri študija

Predstavitev prednosti in pridobitve Slovenije v EU je spodbudila razmišljanje dijakov v prihodnost. Podano vprašanje je odgovorila dr. Romana Jordan, pri čemer vztraja, da morajo mladi poslušati svoje odločitve.

»Prisluhnite predvsem temu, kar vas veseli. Vsekakor vam svetujem, da se odločite kaj boste počeli v življenju in preučite kakšne so potrebe po vašem delu na trgu. Mislim, da se pri nas poudarja le svobodo človeka, kaj vse mu pripada, njegove pravice, vendar pa imamo tudi odgovornosti. Prav pri zaposlovanju in brezposelnosti moramo biti prav tako odgovorni in nikakor ne smemo prenašati teže na mlade. Prav tako mora država omogočati pogoje, nuditi izobraževalnim ustanovam ustrezno opremo v primeru, če greste nekaj študirat, kar vas zanima, da boste konkurenčni. Vi ste na trgu dela v EU. Evropa ima program Erazmus, za katerega se po finančni perspektivi, ki se je začela 1. januarja letos in se bo iztekla konec septembra 2020, pripravlja 40% več sredstev v vsakih sedmih letih. Program podpira štipendiranje mladih, izmenjavo mladih kot tudi prostovoljsko službo."

 

Možnosti zaposlitve mladih v Evropskem parlamentu

Morda ravno zaradi izmenjav mladih in spoznavanje novih kultur in navad Evropskih držav, je dijake zanimala možnost, kako doseči zaposlitev v evropskem parlamentu. Vprašanje je bilo podano mag. Tanji Fajon. Meni, da sta za tovrstno delo pomembna le pogum in volja.

»Neprecenljiva izkušnja je znanje različnih jezikov, kultur. To je velika priložnost za mlado generacijo, ne glede na predsodke, kateri jezik je zelo dragocen. Izkušnje mladega človeka po prehodu v tujino, v evropski parlament in različne institucije so neprecenljive. Na stotine Slovencev je že zaposlenih v Evropskem parlamentu, kar vidim kot odskočno desko tistim, ki končajo študij in dobijo priložnost dela v parlamentu. Evropski poslanci imajo zaposlene dva do tri mlade ljudi v svojih pisarnah. Prav tako tudi pripravnike, za katere ni zahtevana posebna izobrazba. Priložnosti so. Ko imaš pogum in če s srcem iskreno želiš in si vztrajen, se najde priložnost.«  

Beg možganov iz Slovenije

Želje po izkušnjah in spoznavanju drugačnih kultur in navad ter delo silijo mlajšo generacijo iz Slovenije. Dijake je zanimalo, kako rešuje Slovenija problem bega izobraženih v evropske države. Na vprašanje je odgovorila mag. Tanja Fajon, pri čemer smatra, da mladi raziskovalci v Sloveniji nimajo dovolj priložnosti. »Vedno več izobraženih išče priložnosti drugje. To pomeni, da nekaj očitno ne delam dovolj dobro, da bi imeli sistem izobraževanja povezan s priložnostmi zaposlitev doma in bi človeka, ki dejansko doseže neko izobrazbo, zadržali. Prednost je sicer, da lahko znotraj Evrope iščemo znanje in zaposlitev. Po drugi strani tudi v Evropo prihaja veliko delovne sile, emigrantov, veliko priseljencev zaradi revščine ali brezposelnosti. Slovenija je dokaj zaprta enota, zato bi bilo potrebno oblikovati takšno politiko, da omogoča priseljevanje ljudi na delovna mesta, kjer nimamo svojih ljudi.«

Evropska energetska neodvisnost

Sklop vprašanj v zvezi z ekološkim pogledom ter energetsko varčnostjo je bil podan vsem gostjam.  Mag. Tanja Fajon smatra, da je Evropa v razvoju. »Ko govorimo o podnebnih spremembah si vsekakor želimo ustvariti varno okolje. To pomeni, da se čim bolj samostojno oskrbujemo z energetskimi naravnimi viri in ob enem delamo okolje dovolj prijazno, da ne škodujemo zdravju in življenju. Cilji, ki jih ima EU za podnebne spremembe do leta 2020 so sončna energija, vetrnice.«

Strokovni del energetske varnosti je pojasnila dr. Romana Jordan: »Skupna energetska varnost je zasnovana tako, da izpolnjuje tri cilje. Prvi cilj je varnost, drugi cilj zahteva, da energija ne onesnažuje prekomerno okolja in tretji cilj prav tako zahteva, da je energija dostopna po takšnih cenah, ki jo ljudje lahko plačujejo in  povzroča konkurenčnost v gospodarstvu. Potrebno se je zavedati vseh teh treh ciljev enakomerno«.

Namen energetskih izgradenj v Sloveniji je predstavila mag. Olga Karba, pri čemer sama nasprotuje izgradnji hidroelektrarn na reki Mura. Argumentirala je z dejstvi, da se tovrstne energetske potrebe dajo nadomestiti z uporabo sončnih elektrarn ter izkoristiti Muro v turistične namene. »V Sloveniji imamo veliko drugih potencialov in možnosti, da varčujemo na energiji in zato je potrebno razmišljati v drugi smeri in tako izkoristiti Muro v turistične namene. Zelo pozitivno je, da se v Sloveniji dogajajo premiki v energetiki. Kar pa se tiče sončnih elektrarn se je občina Ljutomer odločila za namestitev le teh, kar je korak v naprej in ker država razpisuje sredstva za energetsko sanacijo, je potrebno razmišljati v smeri zniževanja stroškov v energetiki.«

 

Prihodnost ali propad Evropske unije

Zaključni sklop dijaških vprašanj je zahteval pojasnila o prihodnosti EU. Vprašanja so bila podana mag. Tanji Fajon.

»Z izhodiščem propad EU se nikakor ne strinjam, ker tovrstna usmeritev nikakor ni tista, ki bi si jo Evropa želela, tudi tiste države, ki so nekoliko bolj skeptične v EU kot je Velika Britanija, si nikakor ne želijo propada EU. Res pa je, da smo na neki prelomnici, kjer v zgodovini še nismo bili. Gre za projekt po koncu druge svetovne vojne, v katerem so se združevale države, ki so v sami vojni stale na nasprotnih straneh. To je projekt sprave, projekt graditve nekih skupnih interesov, zato je EU prejela tudi Nobelovo nagrado za vzpostavitev odnosov. Morali bi spremeniti le način komuniciranja. EU je danes model povezovanja, ki je konkurenčen v svetu, v katerem živimo, v svetu na katerem imamo skupne izzive.«

Več fotografij v spodnji galeriji...

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      20.01.2014 ob 9:07 Prlek gost

      Propad evropske unije - neumnost, ki jo nekateri trosijo naokoli. Kljub temu se EU širi, krepi, spreminja, prilagaja. Na EU moramo gledati kot na pozitiven proces za vse Evropejce.

      3 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      20.01.2014 ob 15:14 timi gost

      tanja fajon je navadna kučanovičeva p....ca

      3 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      20.01.2014 ob 15:24 timi gost

      ges san pa navadna jajčekova prostitutka

      0 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    4. ffran
      20.01.2014 ob 15:46 ffran

      Istina smo lejko srečni ka nan je prišla nakladat (fajonova) , že zdavnaj bi crknili če te evrope ne bi bilo ; smo pa že navajeni ; grofje celjski , habzburžani ; SHS ; pa Beograd , pa kdo bo naslednji ??

      2 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    5. gost
      21.01.2014 ob 10:54 Butalepress gost

      Minister za finance Uroš Čufer s sodelavci začenja niz srečanj z vlagatelji v Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji, je za Radio Slovenija poročala Maja Derčar. Včeraj ste še pljuvali proti Musomeliju in Združenih Državah Amerike. Danes že fehtate denar za vaše tajkune -- Forum 21 in skupino YES.

      0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    6. gost
      21.01.2014 ob 11:02 2014 gost

      EU je še slabše kot v jugoslaviji, v jugoslaviji so se gradile tovarne v EU jih pa rušijo,v EU so bogati še bogatejši v jugoslaviji je delavec bil delavec v EU je pa reveš.

      1 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    7. gost
      21.01.2014 ob 12:31 RobinHood gost

      Ehhh, teta Fajon. Ne bi rada svojih, ki so na oblasti kritizirala. Res smo z Evropo veliko pridobili in še bomo. In srečni smo lahko, da imamo EURO. Res pa je in to je najbolj žalostno, da smo PREMALO izkoristili potenciale, ki nam jih je do sedaj nudila EU. Vse to pa zaradi NESPOSOBNIH in NEUČINKOVITIH birokratov. Politiki pa se tudi preveč ukvarjajo s seboj in nimajo instrumentov, da bi NESPOSOBNE birokrate zamenjali. Lansko leto je sedaj že odstopljeni minister Stepišnik sam podal podatke, da so se sredstva iz EU počrpala komaj za polovico. Samo lani je Slovenijo čakalo še več kot 600 milijonov EUR sredstev, za katera pa za polovico sploh nismo imeli narejenih projektov. Toliko o naših " SPOSOBNIH " birokratih. Mimogrede je Ministrstvo za kmetijstvo realiziralo komaj 20 % sredstev, ki so jim bila na voljo. Zelo me zanima, kaj bi na te podatke rekel minister Židan, sicer prijatelj Fajonove.

      0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.