MePZ Cantate – pevci polni energije in veselja, ki doživljajo vsako zapeto pesem

Mešani pevski zbor Cantate je lansko leto praznoval pet let svojega delovanja. Pevci pojejo iskreno in občuteno, da sebi in drugim polepšajo dan. Izvajajo vse zvrsti pesmi, saj ima vsaka zvrst svoj čar. Njihov največji cilj je peti še lepše, še bolj iskreno, še več muzicirati in iskati lepoto v glasbi.

Kdaj in kako se je začela vaša skupna glasbena pot, kdo ste člani MePZ Cantate?

Zbor je bil ustanovljen leta 2008. Lansko leto smo torej praznovali pet let delovanja – ob tem smo pripravili dobrodelni koncert, kateri je bil odlično obiskan in tudi zelo dobro sprejet. Kot je odražal tudi sam koncert, sestavljajo MePZ Cantate pevci, ki pojemo iskreno, občuteno in zato, da sebi in drugim polepšamo dan.

Cantate – od kod ideja za ime in kaj pomeni?

Cantate pomeni peti, prepevati. Beseda se velikokrat pojavi v sv. pismu in je vedno povezana s slavljenjem in izžarevanjem energije. Ker smo začeli kot zbor, ki je pretežno prepeval ob evangeličanskih slovesnostih, je bila izbira tega imena dokaj preprosta in logična. In prav to  je moč videti v MePZ Cantate, saj je pevski zbor poln energije, veselja in poslušalcem prinaša več kot samo pesem.

Kaj je tista vaša posebnost po kateri menite, da vas ljudje prepoznajo?

Kot sem že omenili v prejšnjem vprašanju: energija, veselje do prepevanja, iskreno in občuteno petje, ko poslušalec začuti, da nismo samo izvajalci pesmi, temveč doživljamo in podoživljamo vsako pesem, ki jo zapojemo. Vsekakor pa tudi to, da se nenehno trudimo, da je naše petje še lepše in še kvalitetnejše.

Kakšne zvrsti izvajate najpogosteje in od kod navdih?

Radi prepevamo vse zvrsti pesmi. Vsaka zvrst ima svoj čar. Mislim, da če bi se omejili samo na eno zvrst, da bi precej izgubili. Ravno raznolikost je tista, ki nam popestri vaje, ki pritegne poslušalce na naših nastopih in koncertih. Edino merilo, ki se mi zdi pomembno pa je to, da smo v glasbi iskreni, da pojemo z vsem srcem in ljubeznijo. In to lahko pričakujete od nas tudi v prihodnosti. Vedno iskreno zapeta pesem, ki seže do srca, ki nekomu polepša dan. In tu vam lahko odgovorim na vprašanje, od kod navdih: iz nastopov, ko vidimo, da naš trud ni bil zaman, da se je naša pesem dotaknila ljudi in na njih pustila svoj pečat.

Katere pesmi so po vašem mnenju tiste, ki najbolj ogrejejo publiko? 

Težko odgovorim katera zvrst, ker so tudi poslušalci različni. Večinoma so seveda bolj »popularne« živahne skladbe, tudi priredbe pop pesmi – a vseeno, do srca pa najbolj seže čustveno odpeta pesem. Je pa seveda tudi odvisno, če se predstavimo samo s skladbo ali dvema, ali pa s koncertom. Pri krajših nastopih je pomembno, da je nastop energičen, zanimiv, če hočete, da izstopa. Pri pripravi koncerta pa vedno gledamo, da celotni nastop ni samo nizanje pesmi, ampak da poslušalca vodi skozi koncert kot skozi zgodbo. Zato je zelo pomembna izbira pesmi ter tudi zaporedje, kako jih na nastopu predstavite.

Mešani pevski zbor Cantate, Murska Sobota, Urška Pompe (1969): VENCI VEILI

Koliko časa potrebujete, da se naučite nove pesmi?

Zelo odvisno od skladb. So takšne, ki se jih naučimo v eni uri in niti ne porabimo celih vaj, so pa tudi takšne, na katerih delamo več mesecev. Vsaka od teh ima svoj čar. Z lažjimi in preprostimi melodijami se nekoliko sprostimo, pri težjih pa je največja nagrada, ko po trdem delu vidimo in slišimo, da smo iz tonov naredili glasbo, ki seže do srca, ki pove več, kot katerakoli beseda.

Kako pogosto vadite in kako potekajo vaše vaje skupaj, kako posebej in kako izgledajo vaje tik pred koncerti?

Vadimo enkrat tedensko in sicer ob petkih. Velikokrat seveda vadimo posebej, po glasovih. Na srečo je v zboru kar nekaj glasbenikov in mi zato pri korepeticijah pomagajo, tako da poteka vse hitreje. Ko so vaje skupne, prevzamem vajeti seveda zopet jaz, zborovodja (smeh). Kako potekajo skupne vaje? Meni vedno zelo hitro. In če je prava energija v zboru, mineta dva uri vsem v trenutku. Odvisno je od vložka zborovodje in seveda tudi vsakega pevca. Vendar moram povedati, da vidim, da se v zadnjem času pevci za vsake vaje res zelo potrudijo – velikokrat pridejo tudi utrujeni od celodnevnega dela in iztisnejo še zadnje kapljice moči, da je njihovo petje zavzeto, motivirano in podobno. Nagrada za to požrtvovalnost pa je, da gremo domov z bistveno več energije, kot smo prišli na vaje.

Pred koncerti so seveda vedno kakšne dodatne vaje, na dan koncerta pa je pomembneje kot vaja to, da se celoten zbor uskladi, umiri in skoncentrira na skladbe, katere bo izvajal.

Vaš prvi koncert? Kje in kdaj se je zgodil in kakšni so bili vaši občutki takrat pred in po koncertu?

Naš prvi večji nastop (ne morem reči še koncert) je bil v Križankah v Ljubljani, ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja. Občutki so bili res fantastični, ko smo po nekaj mesecih vaje že stali na odru Križank. Mislim, da smo takrat začutili, da smo se v MePZ Cantate zbrali pravi ljudje, pravi pevci, ki dojemamo glasbo kot nekaj najlepšega in da lahko z našimi glasovi, našim petjem, pustimo pečat na poslušalcih.

Za vami je že veliko uspešnih koncertov. Katerega bi lahko označili za najboljšega do sedaj in zakaj?

Brez dvoma lahko rečem, da je bil to lanski dobrodelni koncert ob peti letnici delovanja zbora. Razlogov je veliko. Prvič že zaradi tega, ker je bil dobrodelen. Kaj to pomeni, smo se začeli zavedati nekaj dni pred in na samem koncertu, ko smo videle otroke, katerim smo namenili pomoč. Priprava koncerta je bila težka, naporna. Verjamem, da nam je ravno ta dobrodelnost dala dodatnih moči, da smo ta koncert izvedli, tako kot smo ga. Naslednji razlogi so seveda bile skladbe, ki smo jih zapeli, tudi sama izvedba koncerta, saj se nismo le predstavili s skladbami, ampak so bile vse povezane s teksti, koreografijo, scenskimi vložki, barvno shemo odra in podobno. Kar nekaj mesecev dela (tukaj ne mislim vadenja skladb) je bilo vloženo v pripravo koncerta. Največji in najlepši razlog pa je vseeno bila publika. Občutek, da je bil koncert razprodan deset dni pred samim dogodkom je bil fantastičen. Kaj takšnega si nismo upali sanjati. Še več kot to, pa so nam pomenile iskrene čestitke ljudi, kateri so nas prišli poslušat in v katerih smo videli, da se jih je koncert dotaknil, da jim je naša glasba pustila pečat. Za vsakega glasbenika je to daleč največja nagrada in v bistvu tudi končni cilj.

Se vam je morda na koncertu zgodila že kakšna neljuba ali zanimiva prigoda?

Huh, seveda. Vsa glasba, ki jo izvajamo, je živa glasba in tukaj se vedno lahko kaj zgodi. Sicer veliko anekdot še nimamo, saj smo mlad zbor – nas boste morali o tem povprašati čez kakšnih deset let. Nekaj pa je tudi takšnih, ki jih ne bi razlagal v javnosti (smeh).

Kakšni so vaši cilji za prihodnost? Kdaj vas bomo spet videli na kakšnem odru v Pomurju?

Naš največji cilj je peti še lepše, še bolj iskreno, še več muzicirati in iskati lepoto v glasbi. Glasba je nekaj najlepšega na našem planetu in če si pri tem iskren in iščeš pravo lepoto glasbe, si vsekakor nagrajen. To je bil in ostaja naš cilj.

Trenutno pripravljamo več različnih projektov, katere bomo izvedli jeseni in spomladi naslednje leto. Nekaj koncertov bomo izvedli samostojno, veliko pa tudi v sodelovanju z ostalimi slovenskimi zbori, saj pripravljamo tri različne projekte s primorskimi zbori jeseni 2014 in spomladi 2015. V mesecu maju tega leta, pa bomo predstavili zbirko avtorskih skladb Ivana Sivca in Milana Ostojića.