https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

INTERVJU

Miha Brejc: Denar rdečih direktorjev iz časov Jugoslavije še danes ni skopnel

26.11.2010 ob 16:47  

Objavljamo 2. del intervjuja z dr. Mihaelom Brejcem, ki je nedavno izdal svoj prvi roman Igralec ragbija.

V romanu Igralec ragbija gre za zgodbo  mlade, pametne in lepe ženske Lije in sina slovenskega državljana, ki je moral po hitrem postopku oditi iz Jugoslavije in je sčasoma postal predstavnik jugoslovanskih podjetij v Franciji. Iskal sem lokacije v Ljubljani. Je bilo v posredi trgovsko podjetje Astra?

Ko sem imel predstavitve knjige v Trstu v začetku oktobra, je prišla k meni ena mlajša gospa in rekla,  da je iz Intereurope. Rekla je, da je to podobno, kar je ona slišala od starejših o tem, kaj se je v podjetju dogajalo.

Dejstvo je, da sem skozi ta mlad par poskušal prikazati, kako je deloval nek sistem. Kako je partija v nekem trenutku zaznala, da Jugoslaviji nič dobro ne kaže in da je potrebno denar začeti hraniti v tujini. Za vsak slučaj, ker kakor koli se bo obrnilo, si vrh Zveze komunistov ni predstavljal, da bo na oblasti nekdo drug, razen njih. In so začeli sistematično zadrževati denar v tuji. Razvil se je sistem državnega tihotapstva.  Ko sem postal šef VIS, smo recimo v Gotenici videli cisterno z dvojnim dnom.

Ko je bila organizirana skupina francoskih igralcev ragbija iz Marseilla za promocijsko tekmo v Ljubljani za čas partijskega kongresa, se jim je po 200 kilometrih pokvaril avtobus. Za pol ure se je tam znašel čist nov slovenski avtobus s slovenskima šoferjema …

To je bilo načrtovano. Ti ljudje, ki so mi to pripovedovali, so rekli hvala bogu, da ni tedaj nikomur na misel prišlo kaj čudnega in bi menili da je šlo za naključje. Takih zadev je bilo veliko na sistemski ravni, saj se je ljudem pripovedovalo, da živimo v najbolj demokratični  urediti. Tedaj so zapirali ljudi, ki so javno govorili o političnem pluralizmu. Kako to na primer, da so zaprli Jožeta Pučnika, ki ga mnogi tako radi dajejo v nič, ki je preživel osem let v zaporu, ker je javno povedal, da sistem v Jugoslaviji ni demokratičen in ponudil neko obliko preizkušenega sistem demokracije, ki je na zahodu?

Kaj se je dogajalo po osamosvojitvi, ko smo bili deležni procesa privatizacije, ko se je za kupovanje certifikatov pojavil nek svež denar? A ne gre za popran denar, ki je bil tajno naložen na računih in se vrnil domov kot svež kapital in naenkrat smo dobili zgodbo o tajkunih?

Mislim, da je še malo prej prišlo do tega. Spominjam se, da je leta 1992, ko smo mi začeli z vprašanjem, kaj se dogaja v slovenskem gospodarstvu z družbenim premoženjem, partija postala živčna. Tedaj je predsednik komisije za nadzor VIS Peter Berkež problematiziral, zakaj se mi s tem ukvarjamo. Da je to nezakonito. Seveda je bilo to v zakonu, da je to naša dolžnost. Zbrali smo 600 primerov kraje družbenega premoženja. S tem zakonom smo odvzeli mnoga pooblastila tej službi. A jih nismo mogli ovaditi, ker je to bilo v pristojnosti kriminalistične službe, katero je tedaj vodil Klavora, pozneje direktor Petrola.

A od tega ni šel niti en primer v postopek, ker je bil očiten načrt, da je čas, da rdeči direktorji materializirajo to svojo moč, če jim bo zmanjkalo denarja, ki so si ga že prej naložili v tujini in se še danes ni skopnel. Če pogledam tednik Mladina, ko sem bil kot direktor VIS in nisem bil strankarsko opredeljen, je bil intervju v superlativih, prav tako v Nedeljskem dnevniku, v tistem trenutku pa, ko sem bil razrešen z VIS, pa same negativnosti v teh tednikih. Če sem že omenil Mladino. Ta tednik je dokapitalizirala neka finančna firma iz Gorice, v kateri pa ima delež Ljubljanska banka. Od kot tej firmi denar za dokapitalizacijo, ne vem.

Konec koncev, ko ste bili razrešeni kot direktor VIS, ste se začeli aktivno politično udejstvovati, bili ste podpredsednik SDS do leta 2008. Zdaj, ko je izšel vaš literarni prvenec Igralec ragbija, sem iskal po spletu, kateri  mediji so pospremili vaš izid knjige …

Nihče. Sem navajen tega. Igralec ragbija je moj prvi roman, mogoče tudi zadnji. Če v tujini nekdanji šef tajne službe napiše karkoli in objavi, je to novica in tudi interes, pri nas pa je popolna tišina. V knjigarnah te knjige ni možno kupiti, tudi v Ljubljani jo je možno kupiti samo v eni knjigarni. Ampak glejte, leta 2009 sem izdal knjigo Prvi mandat, ki govori o Evropskem parlamentu, kjer sem želel pokazati na nek bolj poljuden način, kako te stvari delujejo. Tam je bilo cel kup novinarjev, a objavili niso nič. Ali pa moja knjiga Prvi čas, ki je bila bestseller, ki se je prodala v okrog 12.000 izvodih, a o knjigi niti enega plakata, kritike. Se pravi, da obstaja neka sila.

Ali še vedno obstajajo osebnostne navezave, ki smo jim priča v tej zgodbi?

Ključna mreža je bogataški Forum 21, ta obvladuje sceno v Sloveniji.

Je to na ravni direktorjev?

Ne samo na ravni direktorjev ampak so še mnogi tam. Tu je še nekaj mladih direktorjev, ki vidijo, če so v tem krogu, jim posli tečejo, če pa niso, jim pa ne. Jaz jih razumem, da so se šli poklonit tem ekscelencam v bogataškem Forumu 21, ker je to eksistenčno pomembno za njih. Jih ne obsojam. En paradoks pa bi rad povedal. Ljudje rečejo, vedno sem volil levico in tudi sedaj jo bom in volijo t.i. leve stranke (LDS, Zares, SD). To so stranke bogatašev in to se pravi, da niso levica. A ljudje tega preprosto ne vidijo in to je eden od paradoksov, ki sem ga tudi blago pokazal v knjigi.

Se vam ne zdi, da s tem ko tako mediji, kot drugi zapirajo oči takšnim zadevam, kot je tale, poskušajo čim prej pospraviti neko neljubo zgodovinsko dejstvo pod preprogo?

Zagotovo, najbrž je to čisto človeško, če narediš nekaj slabega, bi to najraje čim prej pozabil. Forum 21 in druščina okrog njega so predstavniki tistega dela slovenskega populacije, ki so naredili v življenju marsikaj slabega. Ne rečem, da je vsak posameznik v tem forumu slab, ampak mnogi imajo huda bremena na svoji duši, kar jih tudi zelo bremeni. Zato tudi želijo vse, karkoli je takega, pokriti. Zato tudi ni nobenega odziva, ne vložijo nobene tožbe, nobeden me ne napada, se ne oglasi.

Menite, da so se te osebe našle v tej knjigi?

Vi ste zelo hitro ugotovili za eno od firm. Res, da gre samo za eno premetanko, ampak ve se, da je Ljubljana imela javna skladišča. In v Ljubljani je splošno znano, kako so se te stvari dogajale.

Se še pričakuje kakšen podoben best seller v prihodnje?

Mene bi najbolj veselilo, če bi v Murski Soboti prodajali kakšno knjigo iz te zbirke. Mislim, da je dobro, če bi ljudje posegli po knjigi, zato ker na nek preprost in pregleden način skozi ljubezensko zgodbo prikaže, kako je nekaj delovalo. To nam omogoča razumevanja omrežja, ki obvladuje Slovenijo, a je v mojem spominu še marsikaj.

1. del intervjuja si lahko preberete TUKAJ.

--------------------------

Izvedba: TV AS

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.