Komentar: Prepričljiva zmaga Mira Cerarja, meteorski vzpon Združene levice ter presenetljivi izpad SLS

Predčasne parlamentarne volitve  v znamenju prepričljive zmage Stranke Mira Cerarja, meteorskega vzpona Združene levice ter presenetljivega izpada SLS.

Fenomen Drnovšek 3.0

Kot kažejo zaenkrat še  neuradni podatki je izjemen rezultat zabeležila Stranka Mira Cerarja, ki ji je podporo izreklo kar 34,61% volivcev.  Situacija je zelo podobna izkupičku Drnovškove LDS iz leta 2000, kjer je ta sicer zbrala še slaba 2 odstotka izrazitejšo podporo, a se je v  takratni volilni tekmi v parlament uvrstila še ena stranka več  (leta 2000 v parlamentu 8 strank, sedaj 7),  in število mandatov se je temu ustrezno prerazdelilo (leta 2000 LDS 34 mandatov, leta 2014 se SMC obeta 36 mandatov).  Tudi sicer lahko tako med osebnostima, kot tudi političnim delovanjem  dr. Janeza Drnovška in dr. Mira Cerarja, najdemo še kakšno zanimivo povezavo.  Oba naj bi veljala za tehnokratska, pragmatična tipa osebnosti, ki  za ceno čim trdnejših vlad nenehno težita k čim širši všečnosti, sredinskosti, konsenzu, preseganju klasične zgodovinske ideološke delitve na levo-desno. Ob izbruhu usodne bolezni pa je Drnovšek vse to nadgradil še z osebno in duhovno rastjo, new age pristopi, vegetarijanstvom ipd.,  ter tako po besedah najbližjih postal povsem drug, spreobrnjen človek (Drnovšek 2.0).

Miro Cerar, tudi sam vegetarijanec,  se je v predvolilnih intervjujih izrekel za liberalnega, a hkrati iskreno vernega človeka, zaradi nekaterih konzervativnih stališč stališč v zvezi  z odnosom do splava ter pravic LGBT skupin, pa so se že pričeli oglašati tudi prvi zaskrbljeni alarmi na levici. Obenem ne pozabimo, da je navkljub številnim novim obrazom v Cerarjevi stranki moč najti tudi kar nekaj nekdanjih članov LDS, kateri so za dosego čim boljšega rezultata s pridom izkoristili svoja stara omrežja na terenu. Je pa fenomen Drnovška Cerar izpil še na dodaten, povsem samosvoj način. Tako se je na konkretna vprašanja odgovorom praviloma v velikem loku izogibal, jih zavijal v splošne floskule o zagotavljanju delovanja pravne in socialne države ter obračunu s korupcijo, niti ni v predvolilnem obdobju ničesar obljubljal, saj bi po lastnih besedah »javnost od njega potem pričakovala preveč«.  Na prvi pogled omahljivi in ne ravno preveč prepričljivi pristop, ki pa se je v trenutni situaciji, v kombinaciji z nemadeževano podobo Mira Cerarja, uglednega profesorja in izkušenega pravnega strokovnjaka,  izkazal za več kot uspešnega. 

Vzpostavljanje izrednih razmer se SDS tokrat ni izplačalo

V primerjavi s prejšnjimi volitvami je SDS na tokratnih prejel kar 110.000 glasov manj. Stranki, za katero sicer velja, da ima najbolj zvesto volilno bazo, katero ob potrebnih priložnostih s pridom mobilizira, se tokratni načrti niso izšli. Pravnomočno obsojeni Janez Janša je, navkljub enormnim pritiskom podpornikov, ki dneve že nekaj časa pretežno preživljajo protestirajoč pred Vrhovnim sodiščem v Ljubljani , še vedno v zaporu, pretirana fetišizacija Janše pa je v očeh neopredeljenih volilcev naredila mnogo več škode kot koristi - predvsem v smislu, da se je namesto koncentiranja na programske rešitve stranke, ki so bile bile sicer ene najbolj konkretnih, tudi na soočenjih vse vrtelo zgolj in predvsem okrog JJ.  Tudi po razglasitvi rezultatov ni bilo nič drugače, kvečjemu še huje  – namesto dostojanstvenega priznanja poraza ter čestitke zmagovalcem, kalimerovska užaljenost, napoved obstrukcij ter razglašanje volitev za nelegitimne. Svoje je z medvedjo uslugo dodala še RKC. Verniki so, prosto po Štuhecu, doživeli in preživeli že marsikaj, a tako eksplicitno podcenjujoče in agitatorsko pozivanje, kot so si ga škofje privoščili tokrat, je preseglo vse meje ter iz protesta odneslo glas prenekaterega potencialnega volivca kam drugam.  Nesposobnost samorefleksije ter nadaljevanje tovrstnih destruktivnih politik utegne stranko SDS iz desne sredine potiskati zmeraj bliže skrajni desnici ter jo na dolgi rok povsem marginalizirati, primat na desnem polu pa utegne prevzeti v tem smislu mnogo bolj sodobno usmerjena NSi.   

Desus se  premosorazmerno širi

Erjavec problemov s svojo interesno orientirano volilno bazo nima – upokojencev je zmeraj več , kakšno stvar tudi hitreje pozabijo, tako da Karel s svojim populističnim pristopom in permanentnim »bojem za pokojnine« iz volitev v volitve žanje zmeraj  boljše rezultate.  Tokrat so tako Desusu volilci v parlamentu namenili kar 10 stolčkov, sploh pa ne gre dvomiti, da ne bi tudi tokrat pristali v vladni koaliciji.  

Spektakularen preboj socialistov

Skozi velika vrata se je v parlament prebila koalicija Združena levica (Stranka DSD, Iniciativa za demokratični socializem, Stranka TRS + civilnodružbena gibanja in posamezniki). Sodobno obarvani socialistični diskurz, ki smo mu vse do nedavnega lahko prisluhili zgolj znotraj ozkega akademskega družboslovnega in humanističnega okolja,  oziroma v najboljšem primeru na predavanjih Delavsko -punkerske univerze v kakšnem izmed samoniklih mladinskih klubov, se je na krilih zavzetega aktivističnega terenskega angažmaja podpornikov ter briljatnih javnih nastopov Luke Meseca in kompanije hladnokrvno vr(i)nil v politično strankarsko areno. V poplavi prevladujoče neoliberalne doktrine, kateri so zapadle vse večje stranke, je njihov antikapitalistično usmerjeni program, ki med drugim zahteva ustavitev varčevalnih ukrepov in privatizacij, odpis dolga, uvedbo neposredne demokracije, javnega nadzora nad bankami, delavskega soupravljanja podjetij in omejitev razmerja plač v državnih podjetjih in javnem sektorju na max 1:5, po več letih mukotrpnega čakanja marsikomu končno nakazal upoštevanja vredno alternativo. Še posebej očitno je bilo to med mladimi, srednjo generacijo ter neopredeljenimi, katerih največji delež je ZL uspelo mobilizirati. Uspeh bi bil verjetno še mnogo večji, vkolikor bi imele tudi perspektivne neparlamentarne stranke (ob ZL recimo tudi Pirati) vsaj približno enako možnost predstavitve svojih idej širši javnosti, kot jih imajo »velike«.  Tako je večina potencialnih volilcev ZL opazila šele v zadnjih dneh kampanje, njenega tako očitnega preboja pa vse do zadnjega niso zaznale niti ankete. Slovenija tako dobiva svojo Syrizo, Die Linke oz.  Front de Gauche.

Hud poraz za SD

Socialni demokrati še vedno iščejo stik z razočarano bazo.  Kljub dobronamernemu poizkusu z novim vodstvom se vseh številnih napak in nabranih zamer (kot je bila recimo podpora privatizaciji podjetij) kar tako, ad hoc, čez noč ne da spremeniti.  Ni pomagalo niti vnaprejšnje pragmatično napovedano blokovsko povezovanje z Desus, niti poskus radikalizacije otopele social-demokratske linije z vstajniškim duhom, ki naj bi ga simbolizirala stranka Solidarnost. Žal tega uporništva znotraj omenjene stranke ne prepoznava niti velika večina aktivistične samonikle alter scene in gibanj, ki jim je v tem pogledu mnogo bližje ZL. Rezultat vsega naštetega je temu primeren: število glasov so v primerjavi s prejšnjimi volitvami prepolovili.

Nova Slovenija uspešno po svoji poti

Stranka Nsi je v zadnjem času precej posodobila svoj pristop. Janše ne zagovarja več za vsako ceno,  boj za domobransko »resnico« je prav tako prepustila SDS, sama pa se je usmerila v prihodnost ter se tozadevno koncentrira predvsem na svoj program. Ta je bil sicer spisan tudi s pomočjo neoliberalnih svetovalcev , ki so vedrili že pri SDS, pred prejšnjim mandatom ustanovili svojo lastno stranko Državljansko listo, se nato znova razočarani umaknili ter sedaj svetujejo ekipi Ljudmile Novak. Obljubljeni nizki davki, privatizacije, varčevalni ukrepi in debirokratizacija vseh postopkov so že in utegnejo privabiti še dodatne podpornike iz podjetniških vod.  Rezultat je tako že viden, pridobili so en poslanski sedež v parlamentu in jih imajo sedaj pet.

Zavezništvo Alenke Bratušek zmagalo v internem dvoboju z Jankovičem

Stranka Pozitivna Slovenija, ki se je zaradi egoističnih kapric Zorana Jankoviča nedolgo nazaj razklala na dvoje, je v primerjavi s prejšnjimi volitvami dramatično strmoglavila. Pozitivna Slovenija je bila z Jankovičem na čelu identificirana kot preveč obremenjena s korupcijo in nedoslednostmi, tako da ni niti prestopila praga parlamenta, je pa to uspelo drugemu delu, imenovanemu Zavezništvo Alenke Bratušek, ki ga je s svojo ekipo vzpostavila bivša premierka. K temu je nekaj prispevala tudi odločna in napadalna drža Alenke Bratušek, tako na soočenjih, kot tudi v drugih oblikah komuniciranja (pismo papežu, nepopustljivost do vmešavanja RKC v državo), še nekaj dodatnega pa tudi svetovanje tujih volilno-marketinških agencij.

Prvovrstno presenečenje: izpad SLS

Če je bil polom DL in PS iz vseh objektivnih razlogov nekako pričakovan, pa si je verjetno le malokdo mislil, da bo stranka SLS, s tradicionalno bazo pristašev »zdrave kmečke logike«, izpadla iz igre. Verjetno tiči osrednji razlog v odhodu karizmatičnega Radovana Žerjava, ki je bil sinonim za omenjeno prispodobo in katerega stranka nikakor ni znala ustrezno nadomestiti.  Bogovič je bil vselej zelo, zelo daleč od priljubljenosti prej omenjenega, čeprav je bila sicer njihova kampanja simpatično ljudska in inovativna – ponujanje košaric z lokalno pridelano zelenjavo, pa tudi siceršnja programska usmerjenost dokaj sodobno in trajnostno razvojno naravnana.